Page 136 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
strategije, ki pa so ga ponovno pregledali in dopolnili v posameznih orga-
nizacijskih enotah. Predlog strategije so poslali v širšo javno razpravo, ne
samo članom sveta zavoda, ki so odločali na koncu, ampak tudi sindikal-
nim enotam. Po vseh občinah v njihovem gravitacijskem območju so za
občane organizirali predstavitve.
Intervjuvanci so navajali veliko vrst radikalno temeljnih sprememb,
ki so jih izvajali v zadnjih treh letih. Skupina A1 je izpostavila uvedbo no-
vega programa invazivne diagnostike, s katero so izboljšali oskrbo paci-
entov. Druga radikalna sprememba je uvedba novega urgentnega centra.
Z njegovo postavitvijo so pridobili dodatne prostore. Sprememba pomeni
združevanje zdravnikov primarne ravni z zdravniki iz bolnišnice; sekun-
darna raven, kar je velika sprememba v miselnosti in organizaciji, saj bodo
internisti iz bolnišnice, ki so bili do sedaj svet zase in so delovali v dru-
136 gi stavbi, ter kirurgi po novem delovali skupaj. Imeli bodo skupno triažo,
skupen vhod, tudi obravnava bolnika bo po potrebi skupna. Zadeve se or-
ganizacijsko in procesno zelo spreminjajo. Združita se dve dejavnosti, in-
ternistična in kirurška, vsaka s svojim načinom dela, kirurško dejavnost
vodijo anestezisti, internistično internisti, ampak po novem bodo morali
delovati kot ena enota. Omenili so tudi združevanje dermatološkega, in-
fekcijskega in pljučnega oddelka kot treh specialnosti, ki so prej delova-
le vsaka zase. Pomembna sprememba je tudi na področju okulistike, ki je
postala dejavnost, ki se opravlja v dnevni bolnišnici in specialističnoam-
bulantni obravnavi in ne več v velikem bolnišničnem oddelku. Ista sku-
pina je izpostavila, da je radikalne spremembe povzročilo tudi varčevanje
kot posledica »Zakona za uravnoteženje javnih financ«. Omenjeno var-
čevanje je skupina B2 prikazala kot »delati več za manj denarja«. Pove-
dali so, da je v kriznih časih zdravstvo zelo veliko privarčevalo. Števila za-
poslenih kljub omejitvam niso zmanjšali. Mnogo dejavnosti so skrčili na
dnevno bolnišnico in privarčevali pri bolnišničnih oskrbnih dnevih. So
pa odprli ortopedski oddelek, kar je povzročilo določene strukturne spre-
membe v kirurgiji.
Urgenco so številne bolnišnice (A1, A2, B2, B3, C2, C3, G3 in H2)
navajale kot radikalno spremembo temeljnih dejavnosti. Med našo raz-
iskavo so se ravno uvajali novi urgentni centri v vseh petih preučevanih
splošnih bolnišnicah.
V bolnišnici C so ugotovili, da bolnikova pot ni ustrezna in da se iz-
gublja v labirintu oddelkov, ki med sabo niso dovolj povezani, zato so us-
tanovili novo organizacijsko enoto, ki ga v celoti vodi skozi obravnavo
in mu priskrbi termine ter potrebne celovite informacije. Skupina C1 je
spremembo opredelila kot radikalno temeljno spremembo. Tudi skupina
strategije, ki pa so ga ponovno pregledali in dopolnili v posameznih orga-
nizacijskih enotah. Predlog strategije so poslali v širšo javno razpravo, ne
samo članom sveta zavoda, ki so odločali na koncu, ampak tudi sindikal-
nim enotam. Po vseh občinah v njihovem gravitacijskem območju so za
občane organizirali predstavitve.
Intervjuvanci so navajali veliko vrst radikalno temeljnih sprememb,
ki so jih izvajali v zadnjih treh letih. Skupina A1 je izpostavila uvedbo no-
vega programa invazivne diagnostike, s katero so izboljšali oskrbo paci-
entov. Druga radikalna sprememba je uvedba novega urgentnega centra.
Z njegovo postavitvijo so pridobili dodatne prostore. Sprememba pomeni
združevanje zdravnikov primarne ravni z zdravniki iz bolnišnice; sekun-
darna raven, kar je velika sprememba v miselnosti in organizaciji, saj bodo
internisti iz bolnišnice, ki so bili do sedaj svet zase in so delovali v dru-
136 gi stavbi, ter kirurgi po novem delovali skupaj. Imeli bodo skupno triažo,
skupen vhod, tudi obravnava bolnika bo po potrebi skupna. Zadeve se or-
ganizacijsko in procesno zelo spreminjajo. Združita se dve dejavnosti, in-
ternistična in kirurška, vsaka s svojim načinom dela, kirurško dejavnost
vodijo anestezisti, internistično internisti, ampak po novem bodo morali
delovati kot ena enota. Omenili so tudi združevanje dermatološkega, in-
fekcijskega in pljučnega oddelka kot treh specialnosti, ki so prej delova-
le vsaka zase. Pomembna sprememba je tudi na področju okulistike, ki je
postala dejavnost, ki se opravlja v dnevni bolnišnici in specialističnoam-
bulantni obravnavi in ne več v velikem bolnišničnem oddelku. Ista sku-
pina je izpostavila, da je radikalne spremembe povzročilo tudi varčevanje
kot posledica »Zakona za uravnoteženje javnih financ«. Omenjeno var-
čevanje je skupina B2 prikazala kot »delati več za manj denarja«. Pove-
dali so, da je v kriznih časih zdravstvo zelo veliko privarčevalo. Števila za-
poslenih kljub omejitvam niso zmanjšali. Mnogo dejavnosti so skrčili na
dnevno bolnišnico in privarčevali pri bolnišničnih oskrbnih dnevih. So
pa odprli ortopedski oddelek, kar je povzročilo določene strukturne spre-
membe v kirurgiji.
Urgenco so številne bolnišnice (A1, A2, B2, B3, C2, C3, G3 in H2)
navajale kot radikalno spremembo temeljnih dejavnosti. Med našo raz-
iskavo so se ravno uvajali novi urgentni centri v vseh petih preučevanih
splošnih bolnišnicah.
V bolnišnici C so ugotovili, da bolnikova pot ni ustrezna in da se iz-
gublja v labirintu oddelkov, ki med sabo niso dovolj povezani, zato so us-
tanovili novo organizacijsko enoto, ki ga v celoti vodi skozi obravnavo
in mu priskrbi termine ter potrebne celovite informacije. Skupina C1 je
spremembo opredelila kot radikalno temeljno spremembo. Tudi skupina
