Page 134 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje je to izpostavil z nasle-
dnjimi besedami:
Zdravniki imamo veliko nakopičenega znanja, vendar na zelo ozkem po-
dročju. Problem je visok ego, mnogo zdravnikov je tudi narcisoidno struk-
turiranih osebnosti, ki favorizirajo svojo stroko.
Periferne dejavnosti se izvajajo v podpornih službah. Vsaka služba de-
luje skladno s pravili in standardi svoje stroke, četudi funkcionira v pod-
pornih procesih bolnišnice.
Bolnišnica H je tudi splošna bolnišnica, ki ima temeljne zdravstvene
dejavnosti organizirane v pet matičnih oddelkov: pediatrični oz. otroški
oddelek; ginekološko-porodni oddelek; oddelek za anesteziologijo, rea-
nimatologijo in intenzivno zdravljenje; kirurški oddelek in interni odde-
134 lek. Podporne dejavnosti delijo na zdravstvene in nezdravstvene. Obojim
je skupno, da so servis temeljnim dejavnostim. Med podporne zdravstve-
ne dejavnosti uvrščajo fizioterapijo, lekarno, laboratorij, radiološki odde-
lek in urgentni center, med podporne nezdravstvene pa kuhinjo, pralni-
co, šivalnico, tehnično službo in upravo.
Bolnišnice so v pretežni meri podobno opredeljevale pojma temelj-
nih in podpornih dejavnosti. Analiza pa je pokazala, da je ponekod prišlo
tudi do razhajanj. Intervjuvanci B1 so laboratorije uvrstili med temeljne
dejavnosti. Skupina F1 je med podporne dejavnosti uvrstila diagnostič-
no dejavnost (rentgen in ultrazvok), prav tako H1, ki je med podporne
uvrstila fizioterapijo, rentgenski oz. radiološki oddelek in urgentni cen-
ter. Dogajalo se je tudi, da so bili intervjuvanci znotraj posameznih bolni-
šnic različnih mnenj glede razumevanja pojmov temeljnih in perifernih
dejavnosti (F1 in F2).
Za potrebe kvantitativne raziskave oz. anketnega vprašalnika smo,
zaradi manjših razhajanj pri opredeljevanju obeh vrst dejavnosti, sami
enotno opredelili temeljno in podporno dejavnost bolnišnic ter opre-
delitev zapisali kot pojasnilo k tretjemu vprašanju, ki se je nanašalo na
značilnosti sprememb. Temeljne dejavnosti smo opredelili kot tiste, ki se
nanašajo na procese zdravljenja in diagnostike, zdravstvene nege in reha-
bilitacije ter na izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Podporne de-
javnosti pa smo opredelili kot tiste, ki se nanašajo na druge zdravstve-
ne dejavnosti (različne laboratorije, lekarno), na nemedicinsko oskrbo ter
upravno-administrativne, tehnične in druge storitve. Po svoji opredelitvi
diagnostično dejavnost ter fizioterapijo štejemo med temeljne dejavnosti,
laboratorije pa med podporne dejavnosti.
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje je to izpostavil z nasle-
dnjimi besedami:
Zdravniki imamo veliko nakopičenega znanja, vendar na zelo ozkem po-
dročju. Problem je visok ego, mnogo zdravnikov je tudi narcisoidno struk-
turiranih osebnosti, ki favorizirajo svojo stroko.
Periferne dejavnosti se izvajajo v podpornih službah. Vsaka služba de-
luje skladno s pravili in standardi svoje stroke, četudi funkcionira v pod-
pornih procesih bolnišnice.
Bolnišnica H je tudi splošna bolnišnica, ki ima temeljne zdravstvene
dejavnosti organizirane v pet matičnih oddelkov: pediatrični oz. otroški
oddelek; ginekološko-porodni oddelek; oddelek za anesteziologijo, rea-
nimatologijo in intenzivno zdravljenje; kirurški oddelek in interni odde-
134 lek. Podporne dejavnosti delijo na zdravstvene in nezdravstvene. Obojim
je skupno, da so servis temeljnim dejavnostim. Med podporne zdravstve-
ne dejavnosti uvrščajo fizioterapijo, lekarno, laboratorij, radiološki odde-
lek in urgentni center, med podporne nezdravstvene pa kuhinjo, pralni-
co, šivalnico, tehnično službo in upravo.
Bolnišnice so v pretežni meri podobno opredeljevale pojma temelj-
nih in podpornih dejavnosti. Analiza pa je pokazala, da je ponekod prišlo
tudi do razhajanj. Intervjuvanci B1 so laboratorije uvrstili med temeljne
dejavnosti. Skupina F1 je med podporne dejavnosti uvrstila diagnostič-
no dejavnost (rentgen in ultrazvok), prav tako H1, ki je med podporne
uvrstila fizioterapijo, rentgenski oz. radiološki oddelek in urgentni cen-
ter. Dogajalo se je tudi, da so bili intervjuvanci znotraj posameznih bolni-
šnic različnih mnenj glede razumevanja pojmov temeljnih in perifernih
dejavnosti (F1 in F2).
Za potrebe kvantitativne raziskave oz. anketnega vprašalnika smo,
zaradi manjših razhajanj pri opredeljevanju obeh vrst dejavnosti, sami
enotno opredelili temeljno in podporno dejavnost bolnišnic ter opre-
delitev zapisali kot pojasnilo k tretjemu vprašanju, ki se je nanašalo na
značilnosti sprememb. Temeljne dejavnosti smo opredelili kot tiste, ki se
nanašajo na procese zdravljenja in diagnostike, zdravstvene nege in reha-
bilitacije ter na izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Podporne de-
javnosti pa smo opredelili kot tiste, ki se nanašajo na druge zdravstve-
ne dejavnosti (različne laboratorije, lekarno), na nemedicinsko oskrbo ter
upravno-administrativne, tehnične in druge storitve. Po svoji opredelitvi
diagnostično dejavnost ter fizioterapijo štejemo med temeljne dejavnosti,
laboratorije pa med podporne dejavnosti.
