Page 205 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 205
Sklep 205
vi nismo delali, analizirali smo 3-faktorski model) bi bilo treba raziskavo
opraviti na večjem vzorcu. Koncipiran alternativni model, ki ga predsta-
vlja slika 25, bi bilo treba še enkrat empirično preveriti, predvsem v delu
vodenja radikalnih sprememb.
Podobno raziskavo bi lahko naredili tudi za primarni nivo zdravstva
in primerjali rezultate. Ker je bila v raziskavo vključena samo ena speci-
alna bolnišnica, iz katere nismo prejeli velikega števila izpolnjenih vpra-
šalnikov, ni bilo smiselno delati primerjave med posameznimi vrstami
bolnišnic. Zanimivo bi bilo izvesti raziskavo v razvitejših državah in pri-
merjati rezultate.
Naša raziskava je temeljila na dveh osnovnih predpostavkah, in sicer
da:
- akreditacija bolnišnic ali/in vpeljan sistem kakovosti predstavlja
stalno skrb za nenehno izboljševanje vseh procesov dela znotraj
bolnišnic in s tem osredotočenost na stalno uva-janje sprememb;
- so udeleženci v raziskavi odgovarjali kar se da objektivno.
Vsaka raziskava se srečuje z omejitvami. V nadaljevanju izpostavljamo
glavne omejitve naše raziskave.
- Do spoznanj smo prišli na osnovi podatkov, ki so bili zbrani
znotraj specifičnega časovnega intervala, in so zato reprezenta-
tivna znotraj omenjenega intervala.
- Dinamična narava vodenja ne more biti pokrita samo z enim
merskim instrumentom, ki meri stile vodenja, ne osvetli pa dru-
gih dejavnikov v procesu vodenja, situacijskih dejav-nikov in ka-
rakteristik oz. značilnosti vodenih.
- Uporaba kvotnega vzorca v drugi fazi dvostopenjskega vzorčenja
pri kvantitativnem delu raziskave lahko pomeni omejitev stati-
stičnega sklepanja iz vzorca na populacijo, kar pa smo poskušali
eliminirati z vzorčenjem, pri katerem smo vključili več kot polo-
vico vseh zaposlenih v preučevanih bolnišnicah.
Kljub omejitvam pa raziskava daje vpogled v vrsto izvajanih spre-
memb v slovenskih bolnišnicah in njihovo vodenje ter tako dopolnjuje si-
cer skromno slovensko literaturo s tega področja.
vi nismo delali, analizirali smo 3-faktorski model) bi bilo treba raziskavo
opraviti na večjem vzorcu. Koncipiran alternativni model, ki ga predsta-
vlja slika 25, bi bilo treba še enkrat empirično preveriti, predvsem v delu
vodenja radikalnih sprememb.
Podobno raziskavo bi lahko naredili tudi za primarni nivo zdravstva
in primerjali rezultate. Ker je bila v raziskavo vključena samo ena speci-
alna bolnišnica, iz katere nismo prejeli velikega števila izpolnjenih vpra-
šalnikov, ni bilo smiselno delati primerjave med posameznimi vrstami
bolnišnic. Zanimivo bi bilo izvesti raziskavo v razvitejših državah in pri-
merjati rezultate.
Naša raziskava je temeljila na dveh osnovnih predpostavkah, in sicer
da:
- akreditacija bolnišnic ali/in vpeljan sistem kakovosti predstavlja
stalno skrb za nenehno izboljševanje vseh procesov dela znotraj
bolnišnic in s tem osredotočenost na stalno uva-janje sprememb;
- so udeleženci v raziskavi odgovarjali kar se da objektivno.
Vsaka raziskava se srečuje z omejitvami. V nadaljevanju izpostavljamo
glavne omejitve naše raziskave.
- Do spoznanj smo prišli na osnovi podatkov, ki so bili zbrani
znotraj specifičnega časovnega intervala, in so zato reprezenta-
tivna znotraj omenjenega intervala.
- Dinamična narava vodenja ne more biti pokrita samo z enim
merskim instrumentom, ki meri stile vodenja, ne osvetli pa dru-
gih dejavnikov v procesu vodenja, situacijskih dejav-nikov in ka-
rakteristik oz. značilnosti vodenih.
- Uporaba kvotnega vzorca v drugi fazi dvostopenjskega vzorčenja
pri kvantitativnem delu raziskave lahko pomeni omejitev stati-
stičnega sklepanja iz vzorca na populacijo, kar pa smo poskušali
eliminirati z vzorčenjem, pri katerem smo vključili več kot polo-
vico vseh zaposlenih v preučevanih bolnišnicah.
Kljub omejitvam pa raziskava daje vpogled v vrsto izvajanih spre-
memb v slovenskih bolnišnicah in njihovo vodenje ter tako dopolnjuje si-
cer skromno slovensko literaturo s tega področja.
