Page 11 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
Uvod 1
pa so njihova posledica. Preučevali smo razvoj in vplive politik, evrop-
skih in regionalnih na slovenske ter obratno. Jedro preučevanja je mar-
ketizacija javnega visokega šolstva v Sloveniji ter vplivi ključnih kon-
ceptov, kot so npr. internacionalizacija, mobilnost, kakovost, poveza-
nih z dokumenti na različnih nivojih ter živeči diskurz marketizacije v
praksi. V našo analizo pa še niso zajete oblike in procesi marketizacije,
ki so se sicer odprli na področju osnovnega šolstva, lahko pa pričaku-
jemo, da bodo v podobni obliki vstopili tudi v visokošolski prostor. Gre
namreč za sodbo Ustavnega sodišča r s (u-i-269/12 z dne 4. decembra
2014), v kateri je zapisano, da je z ofvi v neskladju z Ustavo rs glede
financiranja javno veljavnih izobraževalnih programov. Posledično to
pomeni, da je država dolžna financirati javnoveljavne programe tudi v
zasebnih osnovnih šolah. Vidik financiranja se v marketizacijskih poli-
tikah relativno redko izpostavlja in analizira. Morda je eden od razlo-
gov v pestrosti evropskih in drugih ureditev izobraževalnih sistemov
z vidika javnega oz. zasebnega šolstva. Hkrati pa je eden od marketi-
zacijskih procesov tudi privatizacija javnega izobraževanja, kar parado-
ksalno, lahko zasledimo tudi v sodbi Ustavnega sodišča. Če namreč dr-
žava z javnimi financami financira zasebne šole, ki se tržijo ravno zaradi
tega, ker so/naj bi bile drugačne od javnih šol, hkrati pa naj bi se njihovi
programi financirali, ker so javnoveljavni programi in ustrezajo vsem
kriterijem javnoveljavnih programov, ki jih izvajajo javne šole, potem
logiko trga in drugačnosti težko zagovarjamo. Vidimo pa, da je financi-
ranje tista podstat, ki izniči delovanje trga in vpelje v zasebne šole »dr-
žavo«, kar kaže na marketizacijo – spodbujanje šolskih politik v tržno
obnašanje in financiranje tržnega obnašanja z javnimi financami.
Podobne procese sledimo tudi na področju visokega šolstva. Država
naj bi poskrbela za delovanje trga visokošolskih zavodov tako, da finan-
cira skozi podeljevanje koncesij zasebne visokošolske zavode oz. bolje
rečeno zasebni interes. Vendar se zdi, da so razprave o marketizaciji izo-
braževanja skoraj zamrle. Marketizacjski procesi pa niso zamrli, ampak
se novih oblikah in z drugačno argumentacijo razvijajo in udejanjajo v
izobraževalnih politikah.
9
pa so njihova posledica. Preučevali smo razvoj in vplive politik, evrop-
skih in regionalnih na slovenske ter obratno. Jedro preučevanja je mar-
ketizacija javnega visokega šolstva v Sloveniji ter vplivi ključnih kon-
ceptov, kot so npr. internacionalizacija, mobilnost, kakovost, poveza-
nih z dokumenti na različnih nivojih ter živeči diskurz marketizacije v
praksi. V našo analizo pa še niso zajete oblike in procesi marketizacije,
ki so se sicer odprli na področju osnovnega šolstva, lahko pa pričaku-
jemo, da bodo v podobni obliki vstopili tudi v visokošolski prostor. Gre
namreč za sodbo Ustavnega sodišča r s (u-i-269/12 z dne 4. decembra
2014), v kateri je zapisano, da je z ofvi v neskladju z Ustavo rs glede
financiranja javno veljavnih izobraževalnih programov. Posledično to
pomeni, da je država dolžna financirati javnoveljavne programe tudi v
zasebnih osnovnih šolah. Vidik financiranja se v marketizacijskih poli-
tikah relativno redko izpostavlja in analizira. Morda je eden od razlo-
gov v pestrosti evropskih in drugih ureditev izobraževalnih sistemov
z vidika javnega oz. zasebnega šolstva. Hkrati pa je eden od marketi-
zacijskih procesov tudi privatizacija javnega izobraževanja, kar parado-
ksalno, lahko zasledimo tudi v sodbi Ustavnega sodišča. Če namreč dr-
žava z javnimi financami financira zasebne šole, ki se tržijo ravno zaradi
tega, ker so/naj bi bile drugačne od javnih šol, hkrati pa naj bi se njihovi
programi financirali, ker so javnoveljavni programi in ustrezajo vsem
kriterijem javnoveljavnih programov, ki jih izvajajo javne šole, potem
logiko trga in drugačnosti težko zagovarjamo. Vidimo pa, da je financi-
ranje tista podstat, ki izniči delovanje trga in vpelje v zasebne šole »dr-
žavo«, kar kaže na marketizacijo – spodbujanje šolskih politik v tržno
obnašanje in financiranje tržnega obnašanja z javnimi financami.
Podobne procese sledimo tudi na področju visokega šolstva. Država
naj bi poskrbela za delovanje trga visokošolskih zavodov tako, da finan-
cira skozi podeljevanje koncesij zasebne visokošolske zavode oz. bolje
rečeno zasebni interes. Vendar se zdi, da so razprave o marketizaciji izo-
braževanja skoraj zamrle. Marketizacjski procesi pa niso zamrli, ampak
se novih oblikah in z drugačno argumentacijo razvijajo in udejanjajo v
izobraževalnih politikah.
9
