Page 16 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
2 O marketizaciji skozi dekonstrukcijo

Preglednica 2.2 Nadaljevanje s prejšnje strani

Avtor Naslov članka Revija

Kump (2008a) Učenje odraslih za življenje ali za Sodobna pedagogika
preživetje?

Kump (2008b) Učenje odraslih za življenje ali za Sodobna pedagogika
preživetje?

Lipužič (2010) V evforiji »preobrazbe in razvoja« Šolski razgledi

Lukšič (2002) Vloga države pri zagotavljanju Teorija in praksa
nacionalnih interesov

Medveš (2006) Bolonjski proces med univerzo in Sodobna pedagogika
uradništvom

Medveš (2008) Globalizacija in slovensko šolstvo Sodobna pedagogika

Potočnik Kogovšek Visokošolski zavodi in tržna dejavnost: Uprava

(2009) primer Slovenije in tujine

Setnikar Cankar Decentralisation, Privatisation and Uprava
(2008) Changes in the Financing of Education in
Slovenia: Greater Opportunities for
Citizens?

Šadl (2010) Globalizacija družbene reprodukcije: Teorija in praksa

Skrbstveni deficit in globalne verige skrbi

Štrajn (2008) Visokošolska tranzicija Šolski razgledi

Štrajn (2010) Družba znanja do leta 2025 Šolski razgledi

Trnavčevič (2004) Globalizacija izobraževanja Vodenje v vzgoji in
izobraževanju

Zgaga (2001) Socialni kontekst sodobnih edukacijskih Sodobna pedagogika
politik

Zupan (2008) Kozmetična prenova Šolski razgledi

Židan (2002) Slovenski izobraževalni nacionalni Teorija in praksa
interesi in eu

spraševanja, tvori novo znanje o domeni, ki ga razširja z vprašanji in
odgovori, ter vzpostavlja celovito strukturo znanja. Najpomembnejši
uporabljeni metodi v delu sta: dekonstrukcija ter metoda diskurzivne
analize.

Kot temeljna raziskovalna metoda, ki pa ni metoda v klasičnem smi-
slu, je bila uporabljena dekonstrukcija, kakor jo je utemeljil Derrida
(1981a; 1981b; 1982; 1988a; 1988b). Po Doelu (1994, 134) dekonstrukcij-
sko raziskovanje ne predstavlja niti ne prikazuje: pretaka se, kroži, širi,
premika. Z drugimi besedami – ničesar ne ve o utrjenih oblikah in biti.
Nasprotno – živi skozi tok (fluks), večkratnost (multipliciteto), razširja-
nje (diseminacijo), igro barv (iridescenco) ter postajanje (angl. becoming).

14
   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21