Page 13 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
2 O marketizaciji
skozi dekonstrukcijo
Marketizacija visokega šolstva je proučevana skozi analizo politik, do-
kumentov, skozi finančni vidik (Palferyman in Tapper 2016), skozi ele-
mente marketinšekga spleta (Nedbalová, Greenacre in Schulz 2014),
skozi promocijo identitete na spletu (Saichaie in Morphew 2014) ipd.
Raznolikost metodoloških pristopov in uporabe virov je velika, tudi de-
konstrukcijo zasledimo v objavah, npr. Laing in Laing (2016). Poseb-
nost pričujoče monografije pa je v dekonstrukciji slovenskih znanstve-
nih člankov, ki obravnavajo marketizacijo in marketizacijske procese v
slovenskem prostoru. Raziskovanje v družbenih vedah namreč pogosto
razvrščamo med pozitivizem in interpretivizem (tudi antipozitivizem). Po-
zitivizem kot epistemologija obravnava informacijo kot rezultat logič-
nih in matematičnih interpretacij čutnih doživetij ter izključni vir vsega
znanja (glej Macionis in Gerber 2011) in veljavnih resnic (glej Larrain
1986, 197). Interpretivizem pa je utemeljen v paradigmi, da družbene
resničnosti ne moremo preučevati z istimi metodami, kot jih uporab-
ljamo v naravoslovju; upoštevati je namreč potrebno razumevanje in-
terpretacij, ki jih imajo dejanja raziskovanja za preučevane osebe (Ma-
cionis in Gerber 2011, 32). Družboslovna raziskava je lahko v ontolo-
škem smislu postmoderno relativistična, saj predpostavljamo, da imajo
lahko opazovalci različne poglede in da »se tisto, kar velja kot resnica,
lahko razlikuje iz kraja v kraj in od časa do časa« (Collins 1983, 88, v
Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 51). Epistemološko pa predsta-
vljena raziskava izhaja iz tradicije postmoderne filozofije, ki je kritična
do temeljnih domnev in struktur filozofije. Doel (1994, 128) je v svo-
jem diskurzu o dekonstrukciji zapisal, da sam ontologijo obravnava kot
definiranje pojmov, ki se jim želi približati in jih preučiti, metodologijo
kot razvijanje strategij pristopa, epistemologijo pa kot razvoj in uporabo
strategij raziskovanja. Vsekakor ne smemo pozabiti razmišljati o vseh
treh poljih znotraj celovitega procesa. Z drugimi besedami – ontologija,
metodologija in epistemologija so ločeni, a tudi stični koraki v procesu
raziskovanja.
11
skozi dekonstrukcijo
Marketizacija visokega šolstva je proučevana skozi analizo politik, do-
kumentov, skozi finančni vidik (Palferyman in Tapper 2016), skozi ele-
mente marketinšekga spleta (Nedbalová, Greenacre in Schulz 2014),
skozi promocijo identitete na spletu (Saichaie in Morphew 2014) ipd.
Raznolikost metodoloških pristopov in uporabe virov je velika, tudi de-
konstrukcijo zasledimo v objavah, npr. Laing in Laing (2016). Poseb-
nost pričujoče monografije pa je v dekonstrukciji slovenskih znanstve-
nih člankov, ki obravnavajo marketizacijo in marketizacijske procese v
slovenskem prostoru. Raziskovanje v družbenih vedah namreč pogosto
razvrščamo med pozitivizem in interpretivizem (tudi antipozitivizem). Po-
zitivizem kot epistemologija obravnava informacijo kot rezultat logič-
nih in matematičnih interpretacij čutnih doživetij ter izključni vir vsega
znanja (glej Macionis in Gerber 2011) in veljavnih resnic (glej Larrain
1986, 197). Interpretivizem pa je utemeljen v paradigmi, da družbene
resničnosti ne moremo preučevati z istimi metodami, kot jih uporab-
ljamo v naravoslovju; upoštevati je namreč potrebno razumevanje in-
terpretacij, ki jih imajo dejanja raziskovanja za preučevane osebe (Ma-
cionis in Gerber 2011, 32). Družboslovna raziskava je lahko v ontolo-
škem smislu postmoderno relativistična, saj predpostavljamo, da imajo
lahko opazovalci različne poglede in da »se tisto, kar velja kot resnica,
lahko razlikuje iz kraja v kraj in od časa do časa« (Collins 1983, 88, v
Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005, 51). Epistemološko pa predsta-
vljena raziskava izhaja iz tradicije postmoderne filozofije, ki je kritična
do temeljnih domnev in struktur filozofije. Doel (1994, 128) je v svo-
jem diskurzu o dekonstrukciji zapisal, da sam ontologijo obravnava kot
definiranje pojmov, ki se jim želi približati in jih preučiti, metodologijo
kot razvijanje strategij pristopa, epistemologijo pa kot razvoj in uporabo
strategij raziskovanja. Vsekakor ne smemo pozabiti razmišljati o vseh
treh poljih znotraj celovitega procesa. Z drugimi besedami – ontologija,
metodologija in epistemologija so ločeni, a tudi stični koraki v procesu
raziskovanja.
11
