Page 118 - Novak, Rajko, in Aleksander Janeš. 2017. Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 118
Merjenje zrelosti procesne usmerjenosti
skupine HSE izvaja inženiring in izgradnjo energetskih objektov ter sto-
ritve svetovalnega in izvajalskega inženiringa, ter Informatika, d. d., ki za
nekatere družbe v obravnavani verigi izvaja IT-storitve.
Za uresničitev prvega cilja raziskave smo pregledali del obsežne lite-
rature s področja procesov, managementa poslovnih procesov in procesne
usmerjenosti. Za uresničitev drugega cilja smo pregledali relevantno li-
teraturo o uveljavljanju koncepta procesne zrelosti in uveljavljenih zrelo-
stnih modelih. Posebno pozornost smo namenili najnovejšim znanstve-
nim in strokovnim člankom ter študijam vpliva procesne usmerjenosti na
uspešnost poslovanja organizacij ter koristnosti uporabe zrelostnih mo-
delov za uveljavljanje in razvijanje procesne usmerjenosti. Za uresničitev
tretjega cilja smo v obdobju od 19. februarja do 23. marca 2016 izvedli
merjenje zrelosti procesne usmerjenosti v 19 organizacijah elektroener-
118 getske dejavnosti Slovenije.
Metode za doseganje ciljev
Prva dva cilja raziskave smo uresničili s pregledom dosegljive literature.
Obravnavano področje je z različnih vidikov obdelano v številnih stro-
kovnih in znanstvenih člankih ter knjigah. Prav obseg literature predsta-
vlja eno od omejitev raziskave. Čeprav smo preučili vrsto znanstvenih in
strokovnih člankov, objavljenih v zadnjih nekaj letih, obstaja verjetnost,
da v pregled literature nismo vključili vseh pomembnih teoretičnih pri-
spevkov na področju procesne usmerjenosti in zrelostnih modelov.
Merjenje procesne usmerjenosti smo izvedli s pomočjo vprašalnika
za razširjen koncept procesne usmerjenosti z devetimi elementi (Škrinjar
2010) in tako zagotovili primarni vir podatkov za raziskavo. Anketirani
so vprašalnik izpolnjevali tako, da so izrazili stopnjo strinjanja oziroma
nestrinjanja s postavljenimi trditvami. V ta namen je uporabljena 7-sto-
penjska Likertova lestvica, ki daje dovolj možnosti za izražanje stopnje
strinjanja. Ocena 1 pomeni, da trditev sploh ne drži, ocena 7 pa, da trdi-
tev popolnoma drži. Vmesne stopnje odražajo stopnjo strinjanja, pri če-
mer višje stopnje strinjanja pomenijo bolj uveljavljeno procesno usmerje-
nost. Srednja ocena 4 pomeni neopredeljenost anketiranca (niti ne drži
niti ne drži). Dve trditvi, zadnja trditev elementa Q7 IV, Procesna orga-
nizacijska struktura, in tretja trditev elementa Q11 VI, Procesna organi-
zacijska kultura, sta bili s ciljem preverjanja verodostojnosti odgovorov
anketirancev postavljeni negativno (višja stopnja strinjanja pomeni niž-
jo raven uveljavljenosti procesne usmerjenosti). Odgovore na ti vprašanji
smo pred analizo zrcalno prekodirali (Škrinjar 2010, 103). Odgovori na
vprašanji Q3 in Q4 o številu glavnih in podpornih procesov v organiza-
skupine HSE izvaja inženiring in izgradnjo energetskih objektov ter sto-
ritve svetovalnega in izvajalskega inženiringa, ter Informatika, d. d., ki za
nekatere družbe v obravnavani verigi izvaja IT-storitve.
Za uresničitev prvega cilja raziskave smo pregledali del obsežne lite-
rature s področja procesov, managementa poslovnih procesov in procesne
usmerjenosti. Za uresničitev drugega cilja smo pregledali relevantno li-
teraturo o uveljavljanju koncepta procesne zrelosti in uveljavljenih zrelo-
stnih modelih. Posebno pozornost smo namenili najnovejšim znanstve-
nim in strokovnim člankom ter študijam vpliva procesne usmerjenosti na
uspešnost poslovanja organizacij ter koristnosti uporabe zrelostnih mo-
delov za uveljavljanje in razvijanje procesne usmerjenosti. Za uresničitev
tretjega cilja smo v obdobju od 19. februarja do 23. marca 2016 izvedli
merjenje zrelosti procesne usmerjenosti v 19 organizacijah elektroener-
118 getske dejavnosti Slovenije.
Metode za doseganje ciljev
Prva dva cilja raziskave smo uresničili s pregledom dosegljive literature.
Obravnavano področje je z različnih vidikov obdelano v številnih stro-
kovnih in znanstvenih člankih ter knjigah. Prav obseg literature predsta-
vlja eno od omejitev raziskave. Čeprav smo preučili vrsto znanstvenih in
strokovnih člankov, objavljenih v zadnjih nekaj letih, obstaja verjetnost,
da v pregled literature nismo vključili vseh pomembnih teoretičnih pri-
spevkov na področju procesne usmerjenosti in zrelostnih modelov.
Merjenje procesne usmerjenosti smo izvedli s pomočjo vprašalnika
za razširjen koncept procesne usmerjenosti z devetimi elementi (Škrinjar
2010) in tako zagotovili primarni vir podatkov za raziskavo. Anketirani
so vprašalnik izpolnjevali tako, da so izrazili stopnjo strinjanja oziroma
nestrinjanja s postavljenimi trditvami. V ta namen je uporabljena 7-sto-
penjska Likertova lestvica, ki daje dovolj možnosti za izražanje stopnje
strinjanja. Ocena 1 pomeni, da trditev sploh ne drži, ocena 7 pa, da trdi-
tev popolnoma drži. Vmesne stopnje odražajo stopnjo strinjanja, pri če-
mer višje stopnje strinjanja pomenijo bolj uveljavljeno procesno usmerje-
nost. Srednja ocena 4 pomeni neopredeljenost anketiranca (niti ne drži
niti ne drži). Dve trditvi, zadnja trditev elementa Q7 IV, Procesna orga-
nizacijska struktura, in tretja trditev elementa Q11 VI, Procesna organi-
zacijska kultura, sta bili s ciljem preverjanja verodostojnosti odgovorov
anketirancev postavljeni negativno (višja stopnja strinjanja pomeni niž-
jo raven uveljavljenosti procesne usmerjenosti). Odgovore na ti vprašanji
smo pred analizo zrcalno prekodirali (Škrinjar 2010, 103). Odgovori na
vprašanji Q3 in Q4 o številu glavnih in podpornih procesov v organiza-
