Page 23 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem

1

Organizacijska kultura:
temelji, opredelitev,
raziskovanje, merilni
inštrumenti

Melita Moretti

Temelji organizacijske kulture
Preučevanje organizacijske kulture, kakršno poznamo še danes, se je za-
čelo leta 1938 s klasičnim managerskim delom Chesterja I. Barnarda z
naslovom The Functions of the Executive in nadaljevalo leta 1979 z objavo
odmevnega članka »On Studying Organizational Cultures« Andrewa
Marshalla Pettigrewa (Pettigrew 1979), v katerem avtor opiše in nariše
postopke raziskovanja organizacijske kulture. Barnard in Pettigrew nista
bila prva, ki sta koncept organizacijske kulture uporabila za preučevanje
podjetja ali druge organizacije. Omenimo naj še raziskovalce Roethlis-
bergerja in Dicksona (1939 – preučevala sta vpliv družbenih odnosov na
vedenje zaposlenih), Whytea (1943 – preučeval je družbo revnih v Bosto-
nu; 1948 – preučeval je medčloveške odnose v gostinstvu), Gardnerja
(1945 – učbenik Medčloveški odnosi v industriji), Jacquesa (1951 – opis
vpliva socialnih odnosov na produktivnost), Turnerja (1971 – knjiga o or-
ganizacijah kot mikrokulturah). Je bil pa Petigrewjev članek najodmev-
nejši v takratnem času. Pojem »kultura« se je pred Pettigrevovim pojavil
tudi v znanstvenih člankih s področja organizacijske klime (npr. Flei-
shman 1953; Argyris 1957; Gilmer 1961 in 1966). Fleishman (1953) je po-
jem »kultura« opredelil kot socialne razmere v organizaciji (kot splošne
norme za ustrezno vedenje, ki so obstajale v organizaciji). Argyris (1957)
je organizacijsko kulturo enačil z vedenjskimi normami. Gilmer (1961;
1966) je bil prav tako osredotočen na preučevanje organizacijske klime,
vendar je organizacijsko klimo enačil z organizacijsko kulturo.

Po objavi članka »On Studying Organizational Cultures« (Petti-
grew 1979) se je koncept organizacijske kulture še bolj razširil in postal