Page 25 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 25
1: Organizacijska kultura: temelji, opredelitev, raziskovanje, merilni inštrumenti 25
organizacijski kulturi in njenih motivacijskih in sistemskih determinan-
tah je leta 1986 objavil Sikorski (1986). Leto kasneje so Gorenc idr. (1987)
v poročilu o delu predstavili izide o preučevanju organizacijske kulture z
vidika strukture in strategije, uspešnosti organizacije ter organizacijske
učinkovitosti in kulture vodenja. Nadalje so tudi drugi začeli preučeva-
ti organizacijsko kulturo in stile vodenja (Mesner-Andolšek 1988); nove
organizacijske paradigme (Kavčič 1988); organizacijsko kulturo in pri-
lagajanje spremembam v poslovanju (Konrad 1990) in dejavnike uspeš-
ne uresničitve strategije podjetja (Kovač 1990). Med študenti dodiplom-
skega in podiplomskega študija je organizacijska kultura postajala ravno
tako priljubljena tematika za raziskovanja, saj so bili v tem obdobju že ob-
javljeni dve diplomski nalogi, tri znanstvena magistrska dela in, leta 1992,
tudi prva doktorska disertacija z naslovom »Vpliv kulture na organiza-
cijsko strukturo« (Mesner-Andolšek 1992). Med sodobnejšimi teoretiki,
raziskovalci in praktiki, ki z različnih vidikov (npr. inovacijsko-invencij-
skega, družbene odgovornosti, trajnostnega razvoja, podjetništva, mana-
gementa ali trženja ipd.) preučujejo organizacijsko kulturo in organiza-
cijsko klimo v slovenskem družbenem okolju, je potrebno omeniti še vsaj
naslednje avtorje: Meško Štok idr. (2010), Tekavčič idr. (2010), Belak idr.
(2010); Moretti in Biloslavo (2011), Biloslavo idr. (2012), Ropar in Mo-
retti (2014), Antončič idr. (2015), Šarotar Žižek, Treven in Mulej (2015),
Potočan idr. (2016).
Če povzamemo: za razumevanje in preučevanje organizacijske kultu-
re ni enotnega merila, ker je merilo odvisno od namena preučevanja orga-
nizacijske kulture v podjetju ali drugi ustanovi.
V poznih devetdesetih in v začetku leta 2000 pa vse do danes je or-
ganizacijska kultura postala »pomemben vidik organizacije in upravlja-
nja« (Alvesson 2011, 12).
Opredelitev organizacijske kulture
Organizacijska kultura je težko opredeljiv, večdimenzionalen pojem, saj
ima veliko različnih pomenov, ki jih je težko definirati. Kot zanimivost
izpostavimo, da sta raziskovalca Cameron in Ettington (1988) v letih med
1982 in 1986 v svojih delih prispevala 18 različnih definicij organizacijske
kulture, Verbeke, Volgering in Hessels (1998) v letih med 1960 in 1993 pa
54 različnih definicij organizacijske kulture.
Med številnimi definicijami organizacijske kulture se je najbolj uve-
ljavila definicija, ki jo je oblikoval Schein (1985, 14; 2010, 18): »Organiza-
cijska kultura je vzorec skupnih temeljnih predpostavk, ki jih je kaka sku-
pina odkrila, ko se je učila spopadati s problemi prilagajanja navzven in
organizacijski kulturi in njenih motivacijskih in sistemskih determinan-
tah je leta 1986 objavil Sikorski (1986). Leto kasneje so Gorenc idr. (1987)
v poročilu o delu predstavili izide o preučevanju organizacijske kulture z
vidika strukture in strategije, uspešnosti organizacije ter organizacijske
učinkovitosti in kulture vodenja. Nadalje so tudi drugi začeli preučeva-
ti organizacijsko kulturo in stile vodenja (Mesner-Andolšek 1988); nove
organizacijske paradigme (Kavčič 1988); organizacijsko kulturo in pri-
lagajanje spremembam v poslovanju (Konrad 1990) in dejavnike uspeš-
ne uresničitve strategije podjetja (Kovač 1990). Med študenti dodiplom-
skega in podiplomskega študija je organizacijska kultura postajala ravno
tako priljubljena tematika za raziskovanja, saj so bili v tem obdobju že ob-
javljeni dve diplomski nalogi, tri znanstvena magistrska dela in, leta 1992,
tudi prva doktorska disertacija z naslovom »Vpliv kulture na organiza-
cijsko strukturo« (Mesner-Andolšek 1992). Med sodobnejšimi teoretiki,
raziskovalci in praktiki, ki z različnih vidikov (npr. inovacijsko-invencij-
skega, družbene odgovornosti, trajnostnega razvoja, podjetništva, mana-
gementa ali trženja ipd.) preučujejo organizacijsko kulturo in organiza-
cijsko klimo v slovenskem družbenem okolju, je potrebno omeniti še vsaj
naslednje avtorje: Meško Štok idr. (2010), Tekavčič idr. (2010), Belak idr.
(2010); Moretti in Biloslavo (2011), Biloslavo idr. (2012), Ropar in Mo-
retti (2014), Antončič idr. (2015), Šarotar Žižek, Treven in Mulej (2015),
Potočan idr. (2016).
Če povzamemo: za razumevanje in preučevanje organizacijske kultu-
re ni enotnega merila, ker je merilo odvisno od namena preučevanja orga-
nizacijske kulture v podjetju ali drugi ustanovi.
V poznih devetdesetih in v začetku leta 2000 pa vse do danes je or-
ganizacijska kultura postala »pomemben vidik organizacije in upravlja-
nja« (Alvesson 2011, 12).
Opredelitev organizacijske kulture
Organizacijska kultura je težko opredeljiv, večdimenzionalen pojem, saj
ima veliko različnih pomenov, ki jih je težko definirati. Kot zanimivost
izpostavimo, da sta raziskovalca Cameron in Ettington (1988) v letih med
1982 in 1986 v svojih delih prispevala 18 različnih definicij organizacijske
kulture, Verbeke, Volgering in Hessels (1998) v letih med 1960 in 1993 pa
54 različnih definicij organizacijske kulture.
Med številnimi definicijami organizacijske kulture se je najbolj uve-
ljavila definicija, ki jo je oblikoval Schein (1985, 14; 2010, 18): »Organiza-
cijska kultura je vzorec skupnih temeljnih predpostavk, ki jih je kaka sku-
pina odkrila, ko se je učila spopadati s problemi prilagajanja navzven in
