Page 15 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Uvod

Pričujoča monografija se usmerja na področje poslovnega turizma, in sicer
kongresnega turizma kot njegove množične oblike. V ospredje postavlja
pomen kongresne destinacije in kongresne prireditve kot njenega temelj-
nega proizvoda. Na podlagi preučevanja primernih atributov privlačnos-
ti kongresne destinacije in opredeljevanja dejavnikov, ki so pomembni za
obisk kongresne destinacije, je osnovno preučevanje usmerjeno na ključne
deležnike kongresne destinacije: udeležence kongresa ter ponudnike kon-
gresnih storitev na kongresni destinaciji in organizatorje kongresa, na nji-
hove medsebojne povezave in razmerja, ki oblikujejo kongresno destina-
cijo in prispevajo k njeni obiskanosti ter uspešnosti.

Koncept kongresne destinacije je v literaturi najpogosteje omenjen
kot prostor, ki deluje kot gostiteljska destinacija za organizacijo kongre-
sov (Oppermann in Chon 1997; Rogers 1998; Swarbrooke in Horner
2001; Rogers 2008), čeprav definicije niso najnatančnejše. Kot trdi Vo-
deb (2014), ko predstavlja definicije turistične destinacije,1 se raziskovalci
niti ne obremenjujejo preveč z definicijami destinacij, ampak se ukvarja-
jo s koncentracijo ponudbe in povpraševanja na destinaciji. Raziskoval-
ci (Weber in Chon 2002; UNWTO 2006; Davidson in Rogers 2006;
Rogers 2008) kongresno destinacijo pogosto omenjajo v povezavi z nje-
no organiziranostjo in poudarjajo strukturiranost same kongresne dejav-
nosti, ki je razdeljena na ponudnike kongresnih storitev na destinaciji in
na organizatorje kongresnih prireditev, med njimi kot vezni člen nasto-

1 Interpretacijo turistične destinacije v tem primeru razumemo v njenem najširšem smislu, zato jo
smemo analogno uporabiti tudi za razumevanje konceptov v povezavi s kongresno destinacijo.