Page 20 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
bljenih podatkov želimo raziskati mnenje udeleženca kongresa o atribu-
tih privlačnosti kongresne destinacije, pomembno za obiskanost kongres-
ne destinacije in s tem kongresne prireditve; omenjene atribute vidimo
kot konstrukt treh skupin atributov privlačnosti ter njihovih povezav z
drugo skupino deležnikov na destinaciji. V raziskavi udeleženca obravna-
vamo kot povpraševalca po kongresnem produktu in storitvah kongres-
ne destinacije, ki po mnenju nekaterih avtorjev (Jae Lee in Back 2005;
Oppermann in Chon 1997; Whitfield idr. 2014; Yoo in Chon 2010)
nastopa kot končni in s tem odločujoči potrošnik kongresne ponudbe.
Na drugi strani želimo na osnovi primarnih, z anketiranjem pridoblje-
nih podatkov preveriti, kako atribute privlačnosti kongresne destinacije
ocenjujejo ponudniki kongresnega proizvoda, in sicer organizatorji/na-
ročniki ter ponudniki kongresnih storitev na destinaciji. V literaturi (Jae
20 Lee in Back 2005; Jago in Deery 2005) je organizator/naročnik kongresa
ključni klient pri izbiri in določitvi kongresne destinacije, ponudnik kon-
gresnih storitev na destinaciji pa ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju sto-
ritev. Na koncu želimo med seboj primerjati mnenje o atributih privlač-
nosti kongresne destinacije obeh skupin deležnikov kot dveh neodvisnih
vzorcev, da bi ugotovili, ali so mnenja primerljiva in pri katerih atributih
privlačnosti ter kakšna razmerja in povezave se pri tem morda ustvarjajo.
Zaradi odsotnosti empiričnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko real-
no predstavili in ocenili obseg kongresne dejavnosti v Sloveniji, je cilj raz-
iskave v njeni pripravljalni fazi na podlagi dostopnih podatkov analizira-
ti in pripraviti zbirko podatkov o stanju kongresnih zmogljivosti, ki nam
bo takšno oceno dovoljevala.
Tretji vsebinski sklop raziskovalnih ciljev je aplikativne narave, saj že-
limo na osnovi teoretičnih in empiričnih ugotovitev raziskave, ki izhajajo
iz sinteze preučevanih mnenj ključnih deležnikov kongresne destinacije,
podati implikacije, pomembne za oblikovanje razmer za boljšo obiska-
nost kongresne destinacije, s tem pa tudi za njeno uspešnost. Oblikova-
nje aplikativnih usmeritev bo zasnovano na treh vsebinskih izhodiščih, ki
tvorijo predlagani model obiskanosti kongresne destinacije, in sicer bodo
na podlagi ugotovitev predlagani ukrepi za izboljšanje obiskanosti kon-
gresne destinacije na ravni destinacije, ki gosti kongresno prireditev, na
ravni prizorišča, kjer poteka kongres, ter na ravni kongresne prireditve.
Pri tem bodo predlagani ukrepi vsebinsko usmerjeni tako na stran po-
nudbe kot povpraševanja v kongresni dejavnosti.
Temeljna teza se glasi:
Dejavnike privlačnosti kongresne destinacije z vidika dveh sku-
pin ključnih deležnikov kongresne destinacije, udeleženca na eni
bljenih podatkov želimo raziskati mnenje udeleženca kongresa o atribu-
tih privlačnosti kongresne destinacije, pomembno za obiskanost kongres-
ne destinacije in s tem kongresne prireditve; omenjene atribute vidimo
kot konstrukt treh skupin atributov privlačnosti ter njihovih povezav z
drugo skupino deležnikov na destinaciji. V raziskavi udeleženca obravna-
vamo kot povpraševalca po kongresnem produktu in storitvah kongres-
ne destinacije, ki po mnenju nekaterih avtorjev (Jae Lee in Back 2005;
Oppermann in Chon 1997; Whitfield idr. 2014; Yoo in Chon 2010)
nastopa kot končni in s tem odločujoči potrošnik kongresne ponudbe.
Na drugi strani želimo na osnovi primarnih, z anketiranjem pridoblje-
nih podatkov preveriti, kako atribute privlačnosti kongresne destinacije
ocenjujejo ponudniki kongresnega proizvoda, in sicer organizatorji/na-
ročniki ter ponudniki kongresnih storitev na destinaciji. V literaturi (Jae
20 Lee in Back 2005; Jago in Deery 2005) je organizator/naročnik kongresa
ključni klient pri izbiri in določitvi kongresne destinacije, ponudnik kon-
gresnih storitev na destinaciji pa ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju sto-
ritev. Na koncu želimo med seboj primerjati mnenje o atributih privlač-
nosti kongresne destinacije obeh skupin deležnikov kot dveh neodvisnih
vzorcev, da bi ugotovili, ali so mnenja primerljiva in pri katerih atributih
privlačnosti ter kakšna razmerja in povezave se pri tem morda ustvarjajo.
Zaradi odsotnosti empiričnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko real-
no predstavili in ocenili obseg kongresne dejavnosti v Sloveniji, je cilj raz-
iskave v njeni pripravljalni fazi na podlagi dostopnih podatkov analizira-
ti in pripraviti zbirko podatkov o stanju kongresnih zmogljivosti, ki nam
bo takšno oceno dovoljevala.
Tretji vsebinski sklop raziskovalnih ciljev je aplikativne narave, saj že-
limo na osnovi teoretičnih in empiričnih ugotovitev raziskave, ki izhajajo
iz sinteze preučevanih mnenj ključnih deležnikov kongresne destinacije,
podati implikacije, pomembne za oblikovanje razmer za boljšo obiska-
nost kongresne destinacije, s tem pa tudi za njeno uspešnost. Oblikova-
nje aplikativnih usmeritev bo zasnovano na treh vsebinskih izhodiščih, ki
tvorijo predlagani model obiskanosti kongresne destinacije, in sicer bodo
na podlagi ugotovitev predlagani ukrepi za izboljšanje obiskanosti kon-
gresne destinacije na ravni destinacije, ki gosti kongresno prireditev, na
ravni prizorišča, kjer poteka kongres, ter na ravni kongresne prireditve.
Pri tem bodo predlagani ukrepi vsebinsko usmerjeni tako na stran po-
nudbe kot povpraševanja v kongresni dejavnosti.
Temeljna teza se glasi:
Dejavnike privlačnosti kongresne destinacije z vidika dveh sku-
pin ključnih deležnikov kongresne destinacije, udeleženca na eni
