Page 16 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
pajo različni posredniki na destinaciji (npr. kongresni urad), vsi pa vlagajo
precejšnje napore v ustvarjanje priložnosti, da bi bila kongresna prireditev
čim uspešnejšaa in kongresna destinacija privlačna za kongresne udeležen-
ce na drugi strani. V novejših objavah je opaziti razprave oziroma oprede-
litve kongresne destinacije (Davidson in Rogers 2006, 208; Rogers 2008,
130) kot prepleta različnih atributov, dejavnikov, zanimivosti, storitev in
deležnikov na točno določenem prostoru oziroma lokaciji,2 ki ima raz-
lične pojavne oblike, kot so konferenčno mesto, konferenčno prizorišče,
konferenčni kraj ali konferenčna država. Nekateri avtorji (Oppermann
in Chon 1997; Jago in Deery 2005; Sikošek 2014) na kongresno destina-
cijo gledajo predvsem kot na stičišče različnih skupin deležnikov, ki na-
stopajo v povezavi z organizacijo kongresne prireditve in s tem kongresne
destinacije. Vsaka skupina izkazuje poseben interes za kongresno prire-
16 ditev in destinacijo, med njimi potekajo različne povezave in medseboj-
ni odnosi, vsem pa je skupno to, da je njihov obstoj možen zaradi obstoja
kongresa in kongresne destinacije, na kateri se odvija, oziroma ponudbe
in povpraševanja, ki se ustvarja zaradi kongresa kot temeljnega kongres-
nega produkta. Če na kongresno destinacijo gledamo kot na prostorski
fenomen, jo lahko razumemo tudi kot prostor, kjer se srečata ponudba in
povpraševanje po kongresnem produktu oziroma storitvah.3 Za izhodišče
opredelitve kongresne ponudbe in povpraševanja uporabljamo opredeli-
tev UNWTO (2006, 12), ki na stran ponudbe uvršča organizatorja kon-
gresa, gostiteljsko organizacijo in prizorišče kongresa, na stran povpra-
ševanja pa udeleženca kot tistega, ki plača kotizacijo organizatorju. Na
podoben način povpraševanje in ponudbo definirata Swarbrooke in Hor-
ner (2001), ki na ponudbeno stran uvrščata ponudnike storitev na desti-
naciji, naročnike kongresa (»buyers«)4 in ponudnike drugih storitev.
Kot temeljni proizvod kongresne destinacije razumemo kongres; nje-
govo poimenovanje je generično, saj obstaja več vrst kongresnih priredi-
tev, ki se med seboj razlikujejo po različnih atributih. Njihovo definiranje
2 Iz obravnave namenoma izključujemo virtualne konference, pri katerih ima fizični prostor v obli-
ki prizorišča, lokacije in destinacije drugačen pomen.
3 V literaturi (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008) se kongresni proizvod omenja kot splet
vrste različnih storitev, ki jo destinacija ponuja zaradi uresničitve kongresne prireditve, zato jo v
prenesenem razumemo kot sinonim za kongresni proizvod.
4 Ob tem izpostavljamo poimenovanje naročnika oziroma organizatorja kongresa, ki ga literatura
in praksa sicer imenujeta »kupec« (»buyer«), predvsem zaradi vloge, ki jo naročnik v odnosu do
kongresne destinacije in ponudnikov storitev v njej ima, saj je tisti, ki najprej izbere destinacijo in
naroči njene storitve, vendar zato, da jih lahko skupaj s kongresom ponudi kot integralni kon-
gresni proizvod.
pajo različni posredniki na destinaciji (npr. kongresni urad), vsi pa vlagajo
precejšnje napore v ustvarjanje priložnosti, da bi bila kongresna prireditev
čim uspešnejšaa in kongresna destinacija privlačna za kongresne udeležen-
ce na drugi strani. V novejših objavah je opaziti razprave oziroma oprede-
litve kongresne destinacije (Davidson in Rogers 2006, 208; Rogers 2008,
130) kot prepleta različnih atributov, dejavnikov, zanimivosti, storitev in
deležnikov na točno določenem prostoru oziroma lokaciji,2 ki ima raz-
lične pojavne oblike, kot so konferenčno mesto, konferenčno prizorišče,
konferenčni kraj ali konferenčna država. Nekateri avtorji (Oppermann
in Chon 1997; Jago in Deery 2005; Sikošek 2014) na kongresno destina-
cijo gledajo predvsem kot na stičišče različnih skupin deležnikov, ki na-
stopajo v povezavi z organizacijo kongresne prireditve in s tem kongresne
destinacije. Vsaka skupina izkazuje poseben interes za kongresno prire-
16 ditev in destinacijo, med njimi potekajo različne povezave in medseboj-
ni odnosi, vsem pa je skupno to, da je njihov obstoj možen zaradi obstoja
kongresa in kongresne destinacije, na kateri se odvija, oziroma ponudbe
in povpraševanja, ki se ustvarja zaradi kongresa kot temeljnega kongres-
nega produkta. Če na kongresno destinacijo gledamo kot na prostorski
fenomen, jo lahko razumemo tudi kot prostor, kjer se srečata ponudba in
povpraševanje po kongresnem produktu oziroma storitvah.3 Za izhodišče
opredelitve kongresne ponudbe in povpraševanja uporabljamo opredeli-
tev UNWTO (2006, 12), ki na stran ponudbe uvršča organizatorja kon-
gresa, gostiteljsko organizacijo in prizorišče kongresa, na stran povpra-
ševanja pa udeleženca kot tistega, ki plača kotizacijo organizatorju. Na
podoben način povpraševanje in ponudbo definirata Swarbrooke in Hor-
ner (2001), ki na ponudbeno stran uvrščata ponudnike storitev na desti-
naciji, naročnike kongresa (»buyers«)4 in ponudnike drugih storitev.
Kot temeljni proizvod kongresne destinacije razumemo kongres; nje-
govo poimenovanje je generično, saj obstaja več vrst kongresnih priredi-
tev, ki se med seboj razlikujejo po različnih atributih. Njihovo definiranje
2 Iz obravnave namenoma izključujemo virtualne konference, pri katerih ima fizični prostor v obli-
ki prizorišča, lokacije in destinacije drugačen pomen.
3 V literaturi (Swarbrooke in Horner 2001; Rogers 2008) se kongresni proizvod omenja kot splet
vrste različnih storitev, ki jo destinacija ponuja zaradi uresničitve kongresne prireditve, zato jo v
prenesenem razumemo kot sinonim za kongresni proizvod.
4 Ob tem izpostavljamo poimenovanje naročnika oziroma organizatorja kongresa, ki ga literatura
in praksa sicer imenujeta »kupec« (»buyer«), predvsem zaradi vloge, ki jo naročnik v odnosu do
kongresne destinacije in ponudnikov storitev v njej ima, saj je tisti, ki najprej izbere destinacijo in
naroči njene storitve, vendar zato, da jih lahko skupaj s kongresom ponudi kot integralni kon-
gresni proizvod.
