Page 17 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 17
Uvod 17
v strokovni in znanstveni literaturi ni enotno, na kar opozarjajo števil-
ni avtorji (Seekings 1992; Oppermann 1996a in 1996b; Oppermann in
Chon 1997; Rogers 1998; Crouch in Brent Ritchie 1998; Carlsen 1999;
Mistilis in Dwyer 1999; Qu, Li in Chu 2000; McCabe idr. 2000; Lawren-
ce in McCabe 2001; Weber 2001; Weber in Chon 2002; Kim, Chon in
Chung 2003; Crouch in Louviere 2004; Weber in Ladkin 2005; Balog-
lu in Love 2005; Zhang, Leung in Qu 2007; Rogers 2008; Bernini 2009;
Lee, McKercher in Kim 2009), ki izhajajo iz angleško-ameriške termi-
nologije. Definicije so usmerjene v opredeljevanje in s tem ločevanje med
kongresnimi prireditvami, kot so kongres (angl. »convention« ali »con-
gress«), konferenca (angl. »conference«), srečanje (angl. »meeting«), in
spremljevalnih dogodkov, kot so motivacijsko srečanje (angl. »incenti-
ve«), sejem (angl. »trade-fair«), razstava (angl. »exhibition«) idr., pri
čemer se temeljne lastnosti posamezne kongresne prireditve kažejo kot
njena velikost, izražena v številu sodelujočih udeležencev, trajanju in pe-
riodičnosti, ter na vsebinskem področju. Ne glede na različnost definicij
je vsem skupno pojmovanje, da gre za kongresne prireditve, kjer je glav-
ni motiv udeležencev za udeležbo poslovni interes ali zaposlitev (Jago in
Deery 2005; UNWTO 2006). V monografiji izraze kongresna priredi-
tev, kongres ali konferenca uporabljamo kot enoten izraz za vse vrste kon-
gresne prireditve, ki jih organizirajo različna združenja in niso korpora-
tivni dogodki, ter izraz poslovna srečanja kot splošen izraz za vse vrste
srečanj, tako srečanj združenj kot korporativnih srečanj. Posamezne po-
menske razlike natančneje opredeljujemo v podpoglavju o vrstah kongre-
snih prireditev.
Obisk kongresne destinacije in s tem kongresnega prizorišča, na kate-
rem poteka kongresna prireditev, je pogojen z udeležbo oziroma obiskom
udeleženca na kongresu. Var, Cesario in Mauser (1985) so ugotavljali, da
je maksimiranje števila udeležencev na konferenci, torej obiska konfe-
rence, primarni cilj naročnikov oziroma organizatorjev kongresa in po-
nudnikov kongresnih storitev, s čimer se strinjajo tudi drugi (Whitfield
idr. 2014; Dwyer 2002; Yoo in Chon 2010, DiPietro idr. 2008). Obiska-
nost je kategorija, ki je povezana z ekonomskim uspehom ne le ponudni-
kov storitev in naročnika kongresa, temveč celotne dejavnosti, ki izkazu-
je pomemben ekonomski prispevek v nacionalnih ekonomijah. DiPietro
idr. (2008) ugotavljajo, da je poglavitni cilj naročnikov kongresa poiska-
ti takšno destinacijo, ki bo uresničevala cilje načrtovanega kongresa, saj
je prav od tega odvisno, koliko udeležencev bo slednjega obiskalo. Brei-
ter in Milman (2006, 1370) sta prepričana, da je za udeleženca »destina-
cija, na kateri poteka kongres, pomembna pri odločitvi o udeležbi«. Ber-
v strokovni in znanstveni literaturi ni enotno, na kar opozarjajo števil-
ni avtorji (Seekings 1992; Oppermann 1996a in 1996b; Oppermann in
Chon 1997; Rogers 1998; Crouch in Brent Ritchie 1998; Carlsen 1999;
Mistilis in Dwyer 1999; Qu, Li in Chu 2000; McCabe idr. 2000; Lawren-
ce in McCabe 2001; Weber 2001; Weber in Chon 2002; Kim, Chon in
Chung 2003; Crouch in Louviere 2004; Weber in Ladkin 2005; Balog-
lu in Love 2005; Zhang, Leung in Qu 2007; Rogers 2008; Bernini 2009;
Lee, McKercher in Kim 2009), ki izhajajo iz angleško-ameriške termi-
nologije. Definicije so usmerjene v opredeljevanje in s tem ločevanje med
kongresnimi prireditvami, kot so kongres (angl. »convention« ali »con-
gress«), konferenca (angl. »conference«), srečanje (angl. »meeting«), in
spremljevalnih dogodkov, kot so motivacijsko srečanje (angl. »incenti-
ve«), sejem (angl. »trade-fair«), razstava (angl. »exhibition«) idr., pri
čemer se temeljne lastnosti posamezne kongresne prireditve kažejo kot
njena velikost, izražena v številu sodelujočih udeležencev, trajanju in pe-
riodičnosti, ter na vsebinskem področju. Ne glede na različnost definicij
je vsem skupno pojmovanje, da gre za kongresne prireditve, kjer je glav-
ni motiv udeležencev za udeležbo poslovni interes ali zaposlitev (Jago in
Deery 2005; UNWTO 2006). V monografiji izraze kongresna priredi-
tev, kongres ali konferenca uporabljamo kot enoten izraz za vse vrste kon-
gresne prireditve, ki jih organizirajo različna združenja in niso korpora-
tivni dogodki, ter izraz poslovna srečanja kot splošen izraz za vse vrste
srečanj, tako srečanj združenj kot korporativnih srečanj. Posamezne po-
menske razlike natančneje opredeljujemo v podpoglavju o vrstah kongre-
snih prireditev.
Obisk kongresne destinacije in s tem kongresnega prizorišča, na kate-
rem poteka kongresna prireditev, je pogojen z udeležbo oziroma obiskom
udeleženca na kongresu. Var, Cesario in Mauser (1985) so ugotavljali, da
je maksimiranje števila udeležencev na konferenci, torej obiska konfe-
rence, primarni cilj naročnikov oziroma organizatorjev kongresa in po-
nudnikov kongresnih storitev, s čimer se strinjajo tudi drugi (Whitfield
idr. 2014; Dwyer 2002; Yoo in Chon 2010, DiPietro idr. 2008). Obiska-
nost je kategorija, ki je povezana z ekonomskim uspehom ne le ponudni-
kov storitev in naročnika kongresa, temveč celotne dejavnosti, ki izkazu-
je pomemben ekonomski prispevek v nacionalnih ekonomijah. DiPietro
idr. (2008) ugotavljajo, da je poglavitni cilj naročnikov kongresa poiska-
ti takšno destinacijo, ki bo uresničevala cilje načrtovanega kongresa, saj
je prav od tega odvisno, koliko udeležencev bo slednjega obiskalo. Brei-
ter in Milman (2006, 1370) sta prepričana, da je za udeleženca »destina-
cija, na kateri poteka kongres, pomembna pri odločitvi o udeležbi«. Ber-
