Page 18 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
ne in Garcia-Uceda (2008) tudi ugotavljata, da so udeleženci pri odločitvi
za izbiro oziroma udeležbo vse odvisnejši od informacij in percepcij, ki
jih dobijo ali imajo o atributih privlačnosti kongresne destinacije oziro-
ma prireditve. Whitfield idr. (2014) menijo, da je razumevanje odločitev
udeležencev pri izbiri kongresne destinacije in opredeljevanje privlačnos-
ti, ki najbolj pritegnejo k udeležbi oziroma obisku kongresnih prireditev
in s tem destinacij ter prizorišč, v ospredju zanimanja stroke in razisko-
valcev, saj ponudnike kongresnih storitev spodbuja k izboljšanju in ciljn-
mu razvijajnju ključnih atributov, s čimer prispevajo h kakovosti ponud-
be in krepijo lojalnost do destinacije. Identifikacija relevantnih atributov
izhaja torej iz želje, da bi povečali številčnost udeležbe in s tem obiska-
nost tako kongresne prireditve kot kongresne destinacije, na kateri se le-
-ta odvija.
18 Raziskave na področju izbire kongresne destinacije se ukvarjajo z
identifikacijo relevantnih dejavnikov in atributov, ki vplivajo na odlo-
čitev za udeležbo na kongresu in s tem na obisk kongresne destinacije.
Večinoma ponujajo trženjski pogled na izbiro destinacije; kot ugotavlja-
jo Whitfield idr. (2014), gre pri tem največkrat za tri pomembnejše sme-
ri. To so vprašanja o procesu izbire lokacije ali prizorišča (Crouch in Lo-
uviere 2004; Robinson in Callan 2005; Fawzy in Samra 2008), vprašanja
o zanimivosti destinacije ali prizorišča za udeleženca (Breiter in Milman
2006; Whitfield in Weber 2011; Weber in Chon 2002) ter vprašanja o
imidžu kongresne destinacije (Oppermann 1996b; Baloglu in Love 2005;
Jae Lee in Back 2008). Whitfield idr. (2014) tudi ugotavljajo, da se razi-
skave atributov privlačnosti ločeno usmerjajo v tri segmente, in sicer na
raven atributov destinacije, atributov konferenčne prireditve ali atribu-
tov opreme in prostora (angl. »facilities«). Pri tem redke združujejo po
dve skupini atributov.
Po vsebinski analizi literature ugotavljamo, da pomembno vrzel v raz-
iskovanju predstavlja najprej sama usmeritev raziskovalcev v raziskoval-
ni problem; ti dejavnike, dimenzije in atribute kongresne destinacije ve-
činoma obravnavajo s trženjskega zornega kota, ne pa z organizacijskega
ali ekonomskega (organiziranost dejavnosti na ponudbo in povpraševa-
nje), in večinoma gre za enoravensko obravnavo problema na ravni de-
stinacija (prizorišče)/kongres oziroma organizator/ponudnik/udele-
ženec. Raziskovalni izziv zato vidimo v oblikovanju večrazsežnostnega
raziskovalnega modela s simultano obravnavo atributov kongresne desti-
nacije, ki udeleženca kongresa kot končnega potrošnika kongresne po-
nudbe prepričajo za obisk kongresne destinacije. Pri tem nas zanima tudi,
kakšna je morebitna povezanost z mnenjem ponudbene strani kongres-
ne in Garcia-Uceda (2008) tudi ugotavljata, da so udeleženci pri odločitvi
za izbiro oziroma udeležbo vse odvisnejši od informacij in percepcij, ki
jih dobijo ali imajo o atributih privlačnosti kongresne destinacije oziro-
ma prireditve. Whitfield idr. (2014) menijo, da je razumevanje odločitev
udeležencev pri izbiri kongresne destinacije in opredeljevanje privlačnos-
ti, ki najbolj pritegnejo k udeležbi oziroma obisku kongresnih prireditev
in s tem destinacij ter prizorišč, v ospredju zanimanja stroke in razisko-
valcev, saj ponudnike kongresnih storitev spodbuja k izboljšanju in ciljn-
mu razvijajnju ključnih atributov, s čimer prispevajo h kakovosti ponud-
be in krepijo lojalnost do destinacije. Identifikacija relevantnih atributov
izhaja torej iz želje, da bi povečali številčnost udeležbe in s tem obiska-
nost tako kongresne prireditve kot kongresne destinacije, na kateri se le-
-ta odvija.
18 Raziskave na področju izbire kongresne destinacije se ukvarjajo z
identifikacijo relevantnih dejavnikov in atributov, ki vplivajo na odlo-
čitev za udeležbo na kongresu in s tem na obisk kongresne destinacije.
Večinoma ponujajo trženjski pogled na izbiro destinacije; kot ugotavlja-
jo Whitfield idr. (2014), gre pri tem največkrat za tri pomembnejše sme-
ri. To so vprašanja o procesu izbire lokacije ali prizorišča (Crouch in Lo-
uviere 2004; Robinson in Callan 2005; Fawzy in Samra 2008), vprašanja
o zanimivosti destinacije ali prizorišča za udeleženca (Breiter in Milman
2006; Whitfield in Weber 2011; Weber in Chon 2002) ter vprašanja o
imidžu kongresne destinacije (Oppermann 1996b; Baloglu in Love 2005;
Jae Lee in Back 2008). Whitfield idr. (2014) tudi ugotavljajo, da se razi-
skave atributov privlačnosti ločeno usmerjajo v tri segmente, in sicer na
raven atributov destinacije, atributov konferenčne prireditve ali atribu-
tov opreme in prostora (angl. »facilities«). Pri tem redke združujejo po
dve skupini atributov.
Po vsebinski analizi literature ugotavljamo, da pomembno vrzel v raz-
iskovanju predstavlja najprej sama usmeritev raziskovalcev v raziskoval-
ni problem; ti dejavnike, dimenzije in atribute kongresne destinacije ve-
činoma obravnavajo s trženjskega zornega kota, ne pa z organizacijskega
ali ekonomskega (organiziranost dejavnosti na ponudbo in povpraševa-
nje), in večinoma gre za enoravensko obravnavo problema na ravni de-
stinacija (prizorišče)/kongres oziroma organizator/ponudnik/udele-
ženec. Raziskovalni izziv zato vidimo v oblikovanju večrazsežnostnega
raziskovalnega modela s simultano obravnavo atributov kongresne desti-
nacije, ki udeleženca kongresa kot končnega potrošnika kongresne po-
nudbe prepričajo za obisk kongresne destinacije. Pri tem nas zanima tudi,
kakšna je morebitna povezanost z mnenjem ponudbene strani kongres-
