Page 192 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 192
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
ri iskanja odgovorov na vprašanja o vidikih konkurenčnosti kongresnih
destinacij.
V nadaljevanju se možnosti za raziskovanje kažejo v nadaljevanju ob-
stoječe raziskave z uporabo razvitega merskega instrumenta, in sicer na
primeru posamičnih kongresnih destinacij in na primeru različnih vrst
konferenc oziroma kongresov glede na predstavljeno tipologijo kongres-
nih prireditev. Tako bi bilo moč dobiti vpogled v posebnosti preferenc pri
izbiri kongresne destinacije še pri različnih, specifičnih segmentih kon-
gresnih udeležencev znotraj trga združenj, kamor je bila usmerjena naša
raziskava, ter le-te soočiti z usmeritvami, ki jih pri organizaciji kongre-
sov in konferenc zasledujejo organizatorji in ponudniki. Prav tako bi bilo
smiselno v luči določanja privlačnosti kongresne destinacije v večdimen-
zionalnem modelu raziskati posebnosti manjših destinacij. Zagotovo pa
192 velja v prihodnjem raziskovanju napore usmeriti v nadaljevanje simulta-
nega raziskovanja kongresne ponudbe in povpraševanja, saj so rezulta-
ti raziskave pokazali, da med neodvisnima vzorcema obstajajo razlike in
tudi stične točke, ki smo jih predvidevali na začetku raziskave, naša pred-
videvanja pa potrjuje nedavno razmišljanje M. Abreu-Novais, L. Ruhan-
en in Arcodie (2015, 16), ki trdijo, da doslej še ni bila izvedena nobena raz-
iskava, ki bi simultano preučevala ponudbo in povpraševanje kot element
konkurenčnosti turističnih destinacij.
Ob vzpostavitvi kontinuiranega, sistematičnega zbiranja podatkov o
obsegu kongresne dejavnosti pa je raziskovalne napore moč usmeriti v is-
kanje medsebojnih vplivov atributov privlačnosti kongresne destinacije
ter njihovih učinkov na številčnost obiska, navsezadnje pa v prihodnosti
izmeriti tudi ekonomske in družbene vplive kongresne dejavnosti na de-
stinacijo.
V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, možnos-
ti v nadaljnjem raziskovanju vidimo tudi v uporabi kvalitativnega pristo-
pa oziroma v kombinaciji obeh pristopov z namenom poglobitve razume-
vanja preferenc in interesov tako na strani povpraševanja kot ponudbe v
kongresni dejavnosti ter iskanja inovativnih rešitev za konkurenčnejši ra-
zvoj kongresnih destinacij.
Z monografijo želimo predvsem odpreti akademsko razpravo na po-
dročju kongresne dejavnosti in vzpostaviti začetke raziskovanja kongres-
ne destinacije ter s tem prispevati k iskanju inovativnih rešitev za njen
konkurenčnejši razvoj tako v regiji kot izven njenih meja.
ri iskanja odgovorov na vprašanja o vidikih konkurenčnosti kongresnih
destinacij.
V nadaljevanju se možnosti za raziskovanje kažejo v nadaljevanju ob-
stoječe raziskave z uporabo razvitega merskega instrumenta, in sicer na
primeru posamičnih kongresnih destinacij in na primeru različnih vrst
konferenc oziroma kongresov glede na predstavljeno tipologijo kongres-
nih prireditev. Tako bi bilo moč dobiti vpogled v posebnosti preferenc pri
izbiri kongresne destinacije še pri različnih, specifičnih segmentih kon-
gresnih udeležencev znotraj trga združenj, kamor je bila usmerjena naša
raziskava, ter le-te soočiti z usmeritvami, ki jih pri organizaciji kongre-
sov in konferenc zasledujejo organizatorji in ponudniki. Prav tako bi bilo
smiselno v luči določanja privlačnosti kongresne destinacije v večdimen-
zionalnem modelu raziskati posebnosti manjših destinacij. Zagotovo pa
192 velja v prihodnjem raziskovanju napore usmeriti v nadaljevanje simulta-
nega raziskovanja kongresne ponudbe in povpraševanja, saj so rezulta-
ti raziskave pokazali, da med neodvisnima vzorcema obstajajo razlike in
tudi stične točke, ki smo jih predvidevali na začetku raziskave, naša pred-
videvanja pa potrjuje nedavno razmišljanje M. Abreu-Novais, L. Ruhan-
en in Arcodie (2015, 16), ki trdijo, da doslej še ni bila izvedena nobena raz-
iskava, ki bi simultano preučevala ponudbo in povpraševanje kot element
konkurenčnosti turističnih destinacij.
Ob vzpostavitvi kontinuiranega, sistematičnega zbiranja podatkov o
obsegu kongresne dejavnosti pa je raziskovalne napore moč usmeriti v is-
kanje medsebojnih vplivov atributov privlačnosti kongresne destinacije
ter njihovih učinkov na številčnost obiska, navsezadnje pa v prihodnosti
izmeriti tudi ekonomske in družbene vplive kongresne dejavnosti na de-
stinacijo.
V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, možnos-
ti v nadaljnjem raziskovanju vidimo tudi v uporabi kvalitativnega pristo-
pa oziroma v kombinaciji obeh pristopov z namenom poglobitve razume-
vanja preferenc in interesov tako na strani povpraševanja kot ponudbe v
kongresni dejavnosti ter iskanja inovativnih rešitev za konkurenčnejši ra-
zvoj kongresnih destinacij.
Z monografijo želimo predvsem odpreti akademsko razpravo na po-
dročju kongresne dejavnosti in vzpostaviti začetke raziskovanja kongres-
ne destinacije ter s tem prispevati k iskanju inovativnih rešitev za njen
konkurenčnejši razvoj tako v regiji kot izven njenih meja.
