Page 189 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 189
Sklepne ugotovitve in razprava 189
šča smo na podlagi vsebinske analize literature uvrstili storitve prizorišča,
nastanitve, vrsto prizorišča, dostopnost, posebnosti kongresnih dvoran
ter ugled prizorišča. Tudi pri ocenah pomembnosti atributov prizorišča
pri morebitni odločitvi za udeležbo oziroma organizacijo konference se
mnenja udeležencev in ponudnikov med seboj razlikujejo pri večini oce-
njevanih elementov. Do podobnih rezultatov smo prišli tudi pri ocenjeva-
nju atributov konference, kamor smo na podlagi vsebinske analize uvrsti-
li poslovne priložnosti, mreženje, vplivne dejavnike, vsebino konference
ter njen ugled, saj se ocene pomembnosti posameznih elementov med pre-
učevanima vzorcema večinoma statistično razlikujejo. Na podlagi stati-
stične ocene razlik med obema vzorcema smo hipotezo 2 lahko potrdili.
Z namenom preučitve večdimenzionalnosti konstrukta privlačnos-
ti kongresne destinacije smo s pomočjo eksploratorne faktorske analize
ugotavljali, kateri dejavniki oblikujejo posamezno skupino privlačnosti
ločeno za oba neodvisna vzorca ter izkazujejo potencialne preference za
udeležbo na konferenci oziroma njeno organizacijo, s tem pa tudi poten-
cialne možnosti za obisk destinacije. Rezultati so pokazali, da v skupini
privlačnosti destinacije z vidika udeleženca lahko oblikujemo pet dejav-
nikov, z vidika ponudnika pa štiri. Pri obeh skupinah so se sicer obliko-
vali zelo podobni dejavniki, in sicer sloves destinacije, zanimivosti desti-
nacije, dostopnost in možnosti prostočasnih dejavnosti na destinaciji. Pri
udeležencih se je oblikoval tudi peti dejavnik, to je mnenje drugih o desti-
naciji, ki naj bi pomagalo pri oblikovanju preferenc udeležencev do gosti-
teljske destinacije. V skupini privlačnosti prizorišča kot osrednjega pros-
tora izvedbe konference so je izkazalo, da je mogoče pri obeh preučevanih
vzorcih oblikovati po tri dejavnike, pri čemer se je organiziranost prizo-
rišča oblikovala kot zelo podoben dejavnik tako pri udeležencih kot pri
ponudnikih, medtem ko sta po dva pomensko različna. Na strani ude-
ležencev gre za dejavnik dostopnosti prizorišča ter izkušnje, ki jih ima-
jo udeleženci s prizoriščem, medtem ko gre pri ponudnikih za dejavnik
infrastrukturne urejenosti ter dodatnih storitev, ki jih prizorišče lahko
ponudi. Vsekakor gre za dejavnike, ki pripomorejo k prijetnejši oziroma
učinkovitejši uporabniški izkušnji in naj bi pomembneje prispevali k od-
ločitvi za izbiro prizorišča. Rezultati so v skupini privlačnosti konference
pokazali, da je mogoče oblikovati po štiri dejavnike, od tega so si trije po-
mensko zelo podobni, vendar jih določajo pomensko drugačne spremen-
ljivke, in sicer so to vsebinski vidik konference, mreženje na konferenci
ter njen ugled. Četrti dejavnik je v vsakem vzorcu različen; pri udeležen-
cih gre za vrednostni vidik konference, pri ponudnikih pa za priložnosti,
ki naj bi jih konferenca ponujala.
šča smo na podlagi vsebinske analize literature uvrstili storitve prizorišča,
nastanitve, vrsto prizorišča, dostopnost, posebnosti kongresnih dvoran
ter ugled prizorišča. Tudi pri ocenah pomembnosti atributov prizorišča
pri morebitni odločitvi za udeležbo oziroma organizacijo konference se
mnenja udeležencev in ponudnikov med seboj razlikujejo pri večini oce-
njevanih elementov. Do podobnih rezultatov smo prišli tudi pri ocenjeva-
nju atributov konference, kamor smo na podlagi vsebinske analize uvrsti-
li poslovne priložnosti, mreženje, vplivne dejavnike, vsebino konference
ter njen ugled, saj se ocene pomembnosti posameznih elementov med pre-
učevanima vzorcema večinoma statistično razlikujejo. Na podlagi stati-
stične ocene razlik med obema vzorcema smo hipotezo 2 lahko potrdili.
Z namenom preučitve večdimenzionalnosti konstrukta privlačnos-
ti kongresne destinacije smo s pomočjo eksploratorne faktorske analize
ugotavljali, kateri dejavniki oblikujejo posamezno skupino privlačnosti
ločeno za oba neodvisna vzorca ter izkazujejo potencialne preference za
udeležbo na konferenci oziroma njeno organizacijo, s tem pa tudi poten-
cialne možnosti za obisk destinacije. Rezultati so pokazali, da v skupini
privlačnosti destinacije z vidika udeleženca lahko oblikujemo pet dejav-
nikov, z vidika ponudnika pa štiri. Pri obeh skupinah so se sicer obliko-
vali zelo podobni dejavniki, in sicer sloves destinacije, zanimivosti desti-
nacije, dostopnost in možnosti prostočasnih dejavnosti na destinaciji. Pri
udeležencih se je oblikoval tudi peti dejavnik, to je mnenje drugih o desti-
naciji, ki naj bi pomagalo pri oblikovanju preferenc udeležencev do gosti-
teljske destinacije. V skupini privlačnosti prizorišča kot osrednjega pros-
tora izvedbe konference so je izkazalo, da je mogoče pri obeh preučevanih
vzorcih oblikovati po tri dejavnike, pri čemer se je organiziranost prizo-
rišča oblikovala kot zelo podoben dejavnik tako pri udeležencih kot pri
ponudnikih, medtem ko sta po dva pomensko različna. Na strani ude-
ležencev gre za dejavnik dostopnosti prizorišča ter izkušnje, ki jih ima-
jo udeleženci s prizoriščem, medtem ko gre pri ponudnikih za dejavnik
infrastrukturne urejenosti ter dodatnih storitev, ki jih prizorišče lahko
ponudi. Vsekakor gre za dejavnike, ki pripomorejo k prijetnejši oziroma
učinkovitejši uporabniški izkušnji in naj bi pomembneje prispevali k od-
ločitvi za izbiro prizorišča. Rezultati so v skupini privlačnosti konference
pokazali, da je mogoče oblikovati po štiri dejavnike, od tega so si trije po-
mensko zelo podobni, vendar jih določajo pomensko drugačne spremen-
ljivke, in sicer so to vsebinski vidik konference, mreženje na konferenci
ter njen ugled. Četrti dejavnik je v vsakem vzorcu različen; pri udeležen-
cih gre za vrednostni vidik konference, pri ponudnikih pa za priložnosti,
ki naj bi jih konferenca ponujala.
