Page 191 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 191
Sklepne ugotovitve in razprava 191
je atributov privlačnosti kongresne destinacije. Oba pristopa smo upora-
bili kot izhodišče za oblikovanje empirične raziskave, predvsem izhodišče
o večdimenzionalnosti konstrukta privlačnosti kongresne destinacije, ki
smo jo simultano izvedli na dveh neodvisnih vzorcih, kar je novost v raz-
iskovanju na področju kongresnega turizma. Teoretično-konceptualni
prispevek monografije je tudi v nadgradnji teoretičnih in konceptualnih
vsebin ter ugotovitev izbranih tujih raziskav z lastnimi spoznanji in ugo-
tovitvami na podlagi empiričnega dela raziskave.
Empirični prispevek monografije je najprej izkazan z analizo kongre-
snih zmogljivosti v Sloveniji, ki vključuje sistematičen pregled ponud-
be kongresnih storitev na slovenskem ozemlju, s poudarkom na analizi
kongresnih prizorišč. Empirični prispevek monografije je tudi v izdela-
vi kongresnega profila tako ponudnikov kot udeležencev konferenc, kar
je zaenkrat edinstven prispevek k zasnovi in merjenju osnovnih parame-
trov kongresne dejavnosti v Sloveniji. Empirični prispevek monografije
k znanosti je zagotovo tudi v oblikovanju novega merskega instrumenta,
ki omogoča simultano preverjanje stališč o privlačnosti kongresne desti-
nacije kot večdimenzionalnega konstrukta na primeru dveh neodvisnih
vzorcev, ki predstavljata ponudbo in povpraševanje, pri čemer sta tako
pristop kot orodje edinstvena novost v dosedanjem raziskovanju na po-
dročju kongresnega turizma oziroma kongresne destinacije.
Monografija prispeva tudi k razvoju stroke, in sicer predvsem v smis-
lu oblikovanja osnovnih parametrov za merjenje obsega kongresne dejav-
nosti ter izdelave pregleda kongresnih zmogljivosti na območju Slovenije
in oblikovanja predlogov za nadaljnji razvoj konkurenčne kongresne po-
nudbe.
Raziskava je na osnovi konceptualnega izhodišča obiskanosti kon-
gresne destinacije in njenih dimenzij odprla tudi možnosti za nadaljeva-
nje raziskovanja v več smereh. Prva možnost je predvsem strokovne narave
in temeljna za nadaljevanje raziskovanja v (slovenski) kongresni dejavno-
sti. Tu gre najprej za oblikovanje celostne rešitve za zbiranje in nadaljnjo
obdelavo podatkov kot orodja za sistematično spremljanje obsega kon-
gresne dejavnosti in izdelave kongresnih statističnih poročil na območju
Slovenije, kot jih poznajo razvitejše kongresne destinacije. Na tem mestu
velja predvsem izpostaviti merjenje obiska kongresnih udeležencev ozi-
roma poslovnih turistov, torej tistih, ki potujejo v gostiteljsko kongresno
destinacijo iz poslovnih razlogov, pri čemer je seveda treba izdelati orod-
je za zbiranje takšnih podatkov, ki jih doslej v Sloveniji ni zaznati. Sistem
sistematičnega zajemanja in tudi obdelovanja podatkov lahko predstavlja
osnovo za nadaljnja raziskovanja v kongresni dejavnosti, predvsem v sme-
je atributov privlačnosti kongresne destinacije. Oba pristopa smo upora-
bili kot izhodišče za oblikovanje empirične raziskave, predvsem izhodišče
o večdimenzionalnosti konstrukta privlačnosti kongresne destinacije, ki
smo jo simultano izvedli na dveh neodvisnih vzorcih, kar je novost v raz-
iskovanju na področju kongresnega turizma. Teoretično-konceptualni
prispevek monografije je tudi v nadgradnji teoretičnih in konceptualnih
vsebin ter ugotovitev izbranih tujih raziskav z lastnimi spoznanji in ugo-
tovitvami na podlagi empiričnega dela raziskave.
Empirični prispevek monografije je najprej izkazan z analizo kongre-
snih zmogljivosti v Sloveniji, ki vključuje sistematičen pregled ponud-
be kongresnih storitev na slovenskem ozemlju, s poudarkom na analizi
kongresnih prizorišč. Empirični prispevek monografije je tudi v izdela-
vi kongresnega profila tako ponudnikov kot udeležencev konferenc, kar
je zaenkrat edinstven prispevek k zasnovi in merjenju osnovnih parame-
trov kongresne dejavnosti v Sloveniji. Empirični prispevek monografije
k znanosti je zagotovo tudi v oblikovanju novega merskega instrumenta,
ki omogoča simultano preverjanje stališč o privlačnosti kongresne desti-
nacije kot večdimenzionalnega konstrukta na primeru dveh neodvisnih
vzorcev, ki predstavljata ponudbo in povpraševanje, pri čemer sta tako
pristop kot orodje edinstvena novost v dosedanjem raziskovanju na po-
dročju kongresnega turizma oziroma kongresne destinacije.
Monografija prispeva tudi k razvoju stroke, in sicer predvsem v smis-
lu oblikovanja osnovnih parametrov za merjenje obsega kongresne dejav-
nosti ter izdelave pregleda kongresnih zmogljivosti na območju Slovenije
in oblikovanja predlogov za nadaljnji razvoj konkurenčne kongresne po-
nudbe.
Raziskava je na osnovi konceptualnega izhodišča obiskanosti kon-
gresne destinacije in njenih dimenzij odprla tudi možnosti za nadaljeva-
nje raziskovanja v več smereh. Prva možnost je predvsem strokovne narave
in temeljna za nadaljevanje raziskovanja v (slovenski) kongresni dejavno-
sti. Tu gre najprej za oblikovanje celostne rešitve za zbiranje in nadaljnjo
obdelavo podatkov kot orodja za sistematično spremljanje obsega kon-
gresne dejavnosti in izdelave kongresnih statističnih poročil na območju
Slovenije, kot jih poznajo razvitejše kongresne destinacije. Na tem mestu
velja predvsem izpostaviti merjenje obiska kongresnih udeležencev ozi-
roma poslovnih turistov, torej tistih, ki potujejo v gostiteljsko kongresno
destinacijo iz poslovnih razlogov, pri čemer je seveda treba izdelati orod-
je za zbiranje takšnih podatkov, ki jih doslej v Sloveniji ni zaznati. Sistem
sistematičnega zajemanja in tudi obdelovanja podatkov lahko predstavlja
osnovo za nadaljnja raziskovanja v kongresni dejavnosti, predvsem v sme-
