Page 188 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 188
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
ponudbena stran prizadeva ustvariti priložnosti za njen obisk zato, da bi s
tem ustvarila možnosti za povečanje obiska konference, s tem pa tudi de-
stinacije oziroma določene privlačnosti, ki naj bi v udeležencu vzbudile
interes za udeležbo na konferenci, s tem pa tudi za obisk kongresne desti-
nacije. Na osnovi celostnega razumevanja kongresne destinacije kot pre-
pleta treh temeljnih konstruktov, destinacije, prizorišča in konference,
smo ugotovili, da je treba privlačnosti kongresne destinacije obravnava-
ti kot večdimenzionalen konstrukt, po katerem jih razdeljujemo glede na
temeljne sestavine, potrebne pri organizaciji in izvedbi konference, in si-
cer na privlačnosti destinacije kot gostiteljskega kraja, privlačnosti prizo-
rišča kot prostora za izvedbo konference ter privlačnosti konference kot
temeljnega proizvoda. Celostno razumevanje kongresne destinacije po-
meni tudi to, da ne moremo ločeno obravnavati ponudbe in povpraševa-
188 nja po njenem temeljnem produktu.
Izhodiščni koncepti razumevanja kongresne destinacije in njenih pri-
vlačnosti kot dejavnika, ki pripomore k ustvarjanju interesa za njen obisk,
so bili osnova za oblikovanje temeljne teze in hipotez raziskave, s tem pa
tudi za osnovanje raziskave. V prvi hipotezi smo zato predvidevali, da je
privlačnost kongresne destinacije kot dejavnik njene obiskanosti večdi-
menzionalen konstrukt, ki ga opredeljujejo privlačnost destinacije, pri-
vlačnost prizorišča in privlačnost konference. V drugi hipotezi pa smo
na osnovi razumevanja destinacije kot stičišča ponudbe in povpraševa-
nja predvidevali, da so si stališča udeležencev in ponudnikov med seboj
različna.
Vzorčni okvir raziskave so predstavljali ključni deležniki kongresne
destinacije, in sicer na strani povpraševanja udeleženci konferenc, ki jih
organizirajo združenja, na strani ponudbe pa organizatorji konferenc v
okviru združenj in ponudniki kongresnih storitev v Sloveniji. Raziska-
va je bila tako simultano izvedena na dveh neodvisnih vzorcih, in sicer na
vzorcu udeležencev in na vzorcu ponudnikov.
Rezultati raziskave so najprej pokazali, da med obema vzorcema
obstajajo statistično pomembne razlike pri ocenjevanju pomembnosti po-
sameznih atributov privlačnosti kongresne destinacije pri vseh treh sku-
pinah privlačnosti. Na podlagi poglobljene vsebinske analize literature
smo med atribute destinacije vključili dostopnost, zanimivost, storitve in
razmere ter ugled destinacije, ki smo jih opredelili s posameznimi elemen-
ti. Ugotovili smo, da se pri skoraj vseh atributih destinacije pri ocenjeva-
nju njihove pomembnosti za izbiro kongresne destinacije pojavljajo stati-
stično pomembne razlike med udeleženci in ponudniki, enake ocene so
se pojavile le pri nekaterih posamičnih elementih. Med atribute prizori-
ponudbena stran prizadeva ustvariti priložnosti za njen obisk zato, da bi s
tem ustvarila možnosti za povečanje obiska konference, s tem pa tudi de-
stinacije oziroma določene privlačnosti, ki naj bi v udeležencu vzbudile
interes za udeležbo na konferenci, s tem pa tudi za obisk kongresne desti-
nacije. Na osnovi celostnega razumevanja kongresne destinacije kot pre-
pleta treh temeljnih konstruktov, destinacije, prizorišča in konference,
smo ugotovili, da je treba privlačnosti kongresne destinacije obravnava-
ti kot večdimenzionalen konstrukt, po katerem jih razdeljujemo glede na
temeljne sestavine, potrebne pri organizaciji in izvedbi konference, in si-
cer na privlačnosti destinacije kot gostiteljskega kraja, privlačnosti prizo-
rišča kot prostora za izvedbo konference ter privlačnosti konference kot
temeljnega proizvoda. Celostno razumevanje kongresne destinacije po-
meni tudi to, da ne moremo ločeno obravnavati ponudbe in povpraševa-
188 nja po njenem temeljnem produktu.
Izhodiščni koncepti razumevanja kongresne destinacije in njenih pri-
vlačnosti kot dejavnika, ki pripomore k ustvarjanju interesa za njen obisk,
so bili osnova za oblikovanje temeljne teze in hipotez raziskave, s tem pa
tudi za osnovanje raziskave. V prvi hipotezi smo zato predvidevali, da je
privlačnost kongresne destinacije kot dejavnik njene obiskanosti večdi-
menzionalen konstrukt, ki ga opredeljujejo privlačnost destinacije, pri-
vlačnost prizorišča in privlačnost konference. V drugi hipotezi pa smo
na osnovi razumevanja destinacije kot stičišča ponudbe in povpraševa-
nja predvidevali, da so si stališča udeležencev in ponudnikov med seboj
različna.
Vzorčni okvir raziskave so predstavljali ključni deležniki kongresne
destinacije, in sicer na strani povpraševanja udeleženci konferenc, ki jih
organizirajo združenja, na strani ponudbe pa organizatorji konferenc v
okviru združenj in ponudniki kongresnih storitev v Sloveniji. Raziska-
va je bila tako simultano izvedena na dveh neodvisnih vzorcih, in sicer na
vzorcu udeležencev in na vzorcu ponudnikov.
Rezultati raziskave so najprej pokazali, da med obema vzorcema
obstajajo statistično pomembne razlike pri ocenjevanju pomembnosti po-
sameznih atributov privlačnosti kongresne destinacije pri vseh treh sku-
pinah privlačnosti. Na podlagi poglobljene vsebinske analize literature
smo med atribute destinacije vključili dostopnost, zanimivost, storitve in
razmere ter ugled destinacije, ki smo jih opredelili s posameznimi elemen-
ti. Ugotovili smo, da se pri skoraj vseh atributih destinacije pri ocenjeva-
nju njihove pomembnosti za izbiro kongresne destinacije pojavljajo stati-
stično pomembne razlike med udeleženci in ponudniki, enake ocene so
se pojavile le pri nekaterih posamičnih elementih. Med atribute prizori-
