Page 83 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 83
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 83
Analiza naročnikov in ponudnikov drugih kongresnih storitev
Pregled dosedanjih raziskav in študij pokaže, da se raziskave ne loteva-
jo natančnejših popisov naročnikov in organizatorjev srečanj. Tudi Ro-
binson in Callan (2002) sta omenjala nedostopnost in zlasti nesistematič-
no zbiranje ter vodenje podatkov o naročnikih. Podatki se tako pojavljajo
v omejenem obsegu, običajno v agregirani obliki. Zato je bilo naše izho-
dišče, da bomo izvedli strukturno analizo naročnikov in organizatorjev,
pobudnikov za organizacijo poslovnih srečanj v Sloveniji v kvalitativni
obliki in podatke predstavili v agregirani obliki. Predstavljamo jih po po-
sameznih vsebinskih področjih srečanj, kot smo jih opredelili za namen
te raziskave, in sicer področje medicine in sorodnih področij, naravoslov-
no področje, področje informacijsko-komunikacijskih tehnologij, eko-
nomije, trgovine, bančništva in financ, družboslovno področje ter drugo.
Podatke smo zbirali s pomočjo spletne in telefonske raziskave, najprej
v oktobru 2014, nato še v decembru 2015. Oblikovali smo vzorec, ki zaje-
ma 159 enot naročnikov oziroma organizatorjev srečanj. Verjamemo, da
nismo zajeli vseh, saj smo preko spletne raziskave zajeli samo tiste, ki or-
ganizacijo svojih konferenc objavljajo na spletu.
S spletno raziskavo, ki smo jo izvajali decembra 2015, smo ugotavlja-
li, koliko je poleg naročnikov oziroma organizatorjev še ponudnikov dru-
gih kongresnih storitev. Oblikovali smo vzorec skupno 141 ponudnikov.
Značilnosti in atributi kongresne destinacije
Kongresna destinacija ima kot prostorska, storitvena in vsebinska entite-
ta svoje značilnosti, posebnosti in atribute, ki se navezujejo na njeno te-
meljno nalogo, to je nudenje primernih pogojev za organizacijo konfe-
rence, ki bodo omogočali obisk konference in destinacije. Kakšne so te
značilnosti oziroma kakšni so atributi privlačnosti, ki vplivajo na odloči-
tev za udeležbo na kongresu in s tem obisk kongresne destinacije, so ugo-
tavljale mnoge raziskave. Avtorji so iskali modele in pristope, ki bi po-
nudili čim celovitejše odgovore ter rešitve, ki bi zlasti organizatorjem in
ponudnikom storitev na destinaciji zagotovili konkurenčno prednost ter
pozitivno vplivali na obisk in izkušnjo vseh deležnikov destinacije. DiPi-
etro idr. (2008) ugotavljajo, da je poglavitni cilj naročnikov kongresa po-
iskati takšno destinacijo, ki bo uresničevala cilje načrtovanega kongresa,
saj je prav od tega odvisno, koliko udeležencev ga bo obiskalo. Breiter in
Milman (2006, 1370) pa sta prepričana, da je za udeleženca »destinacija,
kjer poteka kongres, pomembna pri odločitvi o udeležbi«. Whitfield idr.
(2014) so ugotavljali, da gre v raziskavah največkrat za tri pomembnejše
smeri, in sicer za raziskave o procesu izbire lokacije ali prizorišča (Crou-
Analiza naročnikov in ponudnikov drugih kongresnih storitev
Pregled dosedanjih raziskav in študij pokaže, da se raziskave ne loteva-
jo natančnejših popisov naročnikov in organizatorjev srečanj. Tudi Ro-
binson in Callan (2002) sta omenjala nedostopnost in zlasti nesistematič-
no zbiranje ter vodenje podatkov o naročnikih. Podatki se tako pojavljajo
v omejenem obsegu, običajno v agregirani obliki. Zato je bilo naše izho-
dišče, da bomo izvedli strukturno analizo naročnikov in organizatorjev,
pobudnikov za organizacijo poslovnih srečanj v Sloveniji v kvalitativni
obliki in podatke predstavili v agregirani obliki. Predstavljamo jih po po-
sameznih vsebinskih področjih srečanj, kot smo jih opredelili za namen
te raziskave, in sicer področje medicine in sorodnih področij, naravoslov-
no področje, področje informacijsko-komunikacijskih tehnologij, eko-
nomije, trgovine, bančništva in financ, družboslovno področje ter drugo.
Podatke smo zbirali s pomočjo spletne in telefonske raziskave, najprej
v oktobru 2014, nato še v decembru 2015. Oblikovali smo vzorec, ki zaje-
ma 159 enot naročnikov oziroma organizatorjev srečanj. Verjamemo, da
nismo zajeli vseh, saj smo preko spletne raziskave zajeli samo tiste, ki or-
ganizacijo svojih konferenc objavljajo na spletu.
S spletno raziskavo, ki smo jo izvajali decembra 2015, smo ugotavlja-
li, koliko je poleg naročnikov oziroma organizatorjev še ponudnikov dru-
gih kongresnih storitev. Oblikovali smo vzorec skupno 141 ponudnikov.
Značilnosti in atributi kongresne destinacije
Kongresna destinacija ima kot prostorska, storitvena in vsebinska entite-
ta svoje značilnosti, posebnosti in atribute, ki se navezujejo na njeno te-
meljno nalogo, to je nudenje primernih pogojev za organizacijo konfe-
rence, ki bodo omogočali obisk konference in destinacije. Kakšne so te
značilnosti oziroma kakšni so atributi privlačnosti, ki vplivajo na odloči-
tev za udeležbo na kongresu in s tem obisk kongresne destinacije, so ugo-
tavljale mnoge raziskave. Avtorji so iskali modele in pristope, ki bi po-
nudili čim celovitejše odgovore ter rešitve, ki bi zlasti organizatorjem in
ponudnikom storitev na destinaciji zagotovili konkurenčno prednost ter
pozitivno vplivali na obisk in izkušnjo vseh deležnikov destinacije. DiPi-
etro idr. (2008) ugotavljajo, da je poglavitni cilj naročnikov kongresa po-
iskati takšno destinacijo, ki bo uresničevala cilje načrtovanega kongresa,
saj je prav od tega odvisno, koliko udeležencev ga bo obiskalo. Breiter in
Milman (2006, 1370) pa sta prepričana, da je za udeleženca »destinacija,
kjer poteka kongres, pomembna pri odločitvi o udeležbi«. Whitfield idr.
(2014) so ugotavljali, da gre v raziskavah največkrat za tri pomembnejše
smeri, in sicer za raziskave o procesu izbire lokacije ali prizorišča (Crou-
