Page 84 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 84
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
ch in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Fawzy in Samra 2008),
raziskave o zanimivosti destinacije ali prizorišča za udeleženca (Breiter in
Milman 2006; Whitfield in Weber 2011; Weber in Chon 2002) in raz-
iskave o imidžu kongresne destinacije (Oppermann 1996b; Baloglu in
Love 2005; Jae Lee in Back 2008). Ugotavljamo, da je precej raziskav na-
menjenih tudi vprašanjem zadovoljstva, zvestobe in lojalnosti do destina-
cije (Choi 2005; Lu in Cai 2009; Dragićević idr. 2011; Lee in Back 2010;
Tanford, Montgomery in Nelson 2012).
Pregled raziskav pokaže, da je ne glede na raziskovalni problem vse-
binska zastopanost posameznih atributov privlačnosti zelo raznolika ter
različno strukturirana in je težko najti skupni imenovalec. Po naši preso-
ji je moč raziskave najprej ločiti glede na ciljno populacijo raziskovanja,
in sicer v dve večji skupini: to sta naročnik oziroma organizator kongre-
84 sa ter udeleženec kongresa. Jae Lee in Back (2005) tudi ugotavljata, da so
bile zgodnje raziskave o dejavnikih izbire kongresne destinacije najprej
usmerjene v segment naročnikov. Glede na vsebino atributov, ki so vklju-
čeni v raziskave, pa lahko te ločujemo po merilu vsebine, in sicer na tri
skupine, kar ugotavljajo Whitfield idr. (2014), ki jih delijo na raven atri-
butov destinacije, atributov konferenčne prireditve in atributov opreme
in prostora (angl. »facilities«).
V nadaljevanju zato prikazujemo atribute in dejavnike privlačnosti,
na katerih temelji izbira destinacije glede na raziskovalno populacijo, ki
jo glede na merilo vključenosti v ponudbo oziroma povpraševanje na kon-
gresni destinaciji ločujemo na dva vidika: en vidik predstavljajo naročni-
ki/organizatorji in ponudniki kongresnih storitev na destinaciji, drugega
pa kongresni udeleženci.
Vidik naročnika/organizatorja in ponudnika kongresnih storitev na
destinaciji
Prvi, ki so začeli z analizo atributov kongresne destinacije, pomemb-
nih pri njeni izbiri, so bili Fortin, Brent Ritchie in Arsenault leta 1976
(Oppermann 1996b; Chen 2006). Chen (prav tam) navaja, da so prvi po-
skusi določanja atributov temeljili na ocenah strokovnih združenj, zgo-
dnje raziskave so se najprej osredotočale na identifikacijo atributov želene
destinacije pri njeni izbiri, ni pa raziskav, ki bi merile njihovo medseboj-
no odvisnost.
V preglednici 3 so predstavljeni atributi kongresne destinacije po kro-
nološkem redu njihove obravnave. V pregled smo vzeli prispevke, ki se
neposredno nanašajo na preučevanje atributov pri izbiri destinacije, v
raziskavah pa so kot ciljna populacija sodelovali naročniki oziroma or-
ch in Louviere 2004; Robinson in Callan 2005; Fawzy in Samra 2008),
raziskave o zanimivosti destinacije ali prizorišča za udeleženca (Breiter in
Milman 2006; Whitfield in Weber 2011; Weber in Chon 2002) in raz-
iskave o imidžu kongresne destinacije (Oppermann 1996b; Baloglu in
Love 2005; Jae Lee in Back 2008). Ugotavljamo, da je precej raziskav na-
menjenih tudi vprašanjem zadovoljstva, zvestobe in lojalnosti do destina-
cije (Choi 2005; Lu in Cai 2009; Dragićević idr. 2011; Lee in Back 2010;
Tanford, Montgomery in Nelson 2012).
Pregled raziskav pokaže, da je ne glede na raziskovalni problem vse-
binska zastopanost posameznih atributov privlačnosti zelo raznolika ter
različno strukturirana in je težko najti skupni imenovalec. Po naši preso-
ji je moč raziskave najprej ločiti glede na ciljno populacijo raziskovanja,
in sicer v dve večji skupini: to sta naročnik oziroma organizator kongre-
84 sa ter udeleženec kongresa. Jae Lee in Back (2005) tudi ugotavljata, da so
bile zgodnje raziskave o dejavnikih izbire kongresne destinacije najprej
usmerjene v segment naročnikov. Glede na vsebino atributov, ki so vklju-
čeni v raziskave, pa lahko te ločujemo po merilu vsebine, in sicer na tri
skupine, kar ugotavljajo Whitfield idr. (2014), ki jih delijo na raven atri-
butov destinacije, atributov konferenčne prireditve in atributov opreme
in prostora (angl. »facilities«).
V nadaljevanju zato prikazujemo atribute in dejavnike privlačnosti,
na katerih temelji izbira destinacije glede na raziskovalno populacijo, ki
jo glede na merilo vključenosti v ponudbo oziroma povpraševanje na kon-
gresni destinaciji ločujemo na dva vidika: en vidik predstavljajo naročni-
ki/organizatorji in ponudniki kongresnih storitev na destinaciji, drugega
pa kongresni udeleženci.
Vidik naročnika/organizatorja in ponudnika kongresnih storitev na
destinaciji
Prvi, ki so začeli z analizo atributov kongresne destinacije, pomemb-
nih pri njeni izbiri, so bili Fortin, Brent Ritchie in Arsenault leta 1976
(Oppermann 1996b; Chen 2006). Chen (prav tam) navaja, da so prvi po-
skusi določanja atributov temeljili na ocenah strokovnih združenj, zgo-
dnje raziskave so se najprej osredotočale na identifikacijo atributov želene
destinacije pri njeni izbiri, ni pa raziskav, ki bi merile njihovo medseboj-
no odvisnost.
V preglednici 3 so predstavljeni atributi kongresne destinacije po kro-
nološkem redu njihove obravnave. V pregled smo vzeli prispevke, ki se
neposredno nanašajo na preučevanje atributov pri izbiri destinacije, v
raziskavah pa so kot ciljna populacija sodelovali naročniki oziroma or-
