Page 78 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
pa 2001; Comas in Moscardo 2005; Petersen 2005; Robinson in Cal-
lan 2005; Severt, Fjestul in Breiter 2009; Boo, Koh in Jones 2008; Lee
in Back 2010; Tanford, Montgomery in Nelson 2012; Ramirez, Laing in
Mair 2013), pri čemer je kot udeleženec mišljen tisti, ki se udeleži progra-
ma konference. Pri tem analogno z razmišljanjem Oppermanna in Cho-
na (1997), povezanim z različnimi segmenti udeležencev in s tem pove-
zano njihovo dejavnostjo udeležbe, izpeljujemo, da ima lahko obiskanost
dva pomena:10
− obiskanost v ožjem smislu: pomeni obiskanost konference z ude-
ležbo udeleženca konference v vsebinskem programu konferen-
ce, ki se odvija na določenem prizorišču;
− obiskanost v širšem smislu: pomeni obiskanost destinacije z ude-
ležbo v programu konference ter obisk kongresne destinacije, ki
78 je pogosto del programa konference, ali pa k obiskanosti destina-
cije poleg udeležencev prispevajo tudi spremljevalci udeležencev.
Glede na vsebino razmišljanja večine raziskovalcev (Oppermann in
Chon 1997; Upchurch idr. 2000; Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001;
Tanford, Montgomery in Nelson 2012; Kim in Kim 2004; Oral in Whi-
tfield 2010; Del Chiappa 2012) o pomembnih značilnostih destinacije
bomo v nadaljevanju razprave kategorijo obiskanost razumeli v njenem
širšem pomenu.
Var, Cesario in Mauser (1985) so med prvimi opozarjali na po-
membnost obiskanosti kot ekonomske kategorije, ki se zrcali v skupnem
prizadevanju združenj in ponudnikov gostiteljske destinacije po maksi-
miranju števila udeležencev zaradi pričakovanih višjih prihodkov, ki jih
ti prinašajo združenju predvsem v obliki vplačil kotizacije, gostiteljski de-
stinaciji pa s potrošnjo storitev in dobrin na destinaciji. Analiza litera-
ture kaže, da so prizadevanja tako strokovnih združenj kot znanstvenih
raziskav usmerjena v prepoznavanje determinant, ki vplivajo na obiska-
nost kongresne destinacije, to je lastnosti, atributov oziroma privlačnos-
ti, ki so pomembne pri odločanju za njeno izbiro ter s tem organizacijo
in obisk kongresne prireditve na destinaciji. V literaturi so zato najpogo-
steje izpostavljeni modeli izbire kongresne destinacije, ki so jih med prvi-
mi predlagali Oppermann in Chon (1997) ter Crouch in Brent Ritchie
(1998) in kasneje doživljajo modifikacije ter prilagoditve. V njih kot pred-
10 Naše sklepanje temelji na tem, da sta avtorja segmentirala udeležence konference združenj, ne
pa korporativnih srečanj. Za prvi segment ni nenavadno, da je udeleženec v spremstvu partnerja
ali družine, medtem ko udeležba na korporativnih dogodkih le redko predvideva tudi udeležbo
partnerja.
pa 2001; Comas in Moscardo 2005; Petersen 2005; Robinson in Cal-
lan 2005; Severt, Fjestul in Breiter 2009; Boo, Koh in Jones 2008; Lee
in Back 2010; Tanford, Montgomery in Nelson 2012; Ramirez, Laing in
Mair 2013), pri čemer je kot udeleženec mišljen tisti, ki se udeleži progra-
ma konference. Pri tem analogno z razmišljanjem Oppermanna in Cho-
na (1997), povezanim z različnimi segmenti udeležencev in s tem pove-
zano njihovo dejavnostjo udeležbe, izpeljujemo, da ima lahko obiskanost
dva pomena:10
− obiskanost v ožjem smislu: pomeni obiskanost konference z ude-
ležbo udeleženca konference v vsebinskem programu konferen-
ce, ki se odvija na določenem prizorišču;
− obiskanost v širšem smislu: pomeni obiskanost destinacije z ude-
ležbo v programu konference ter obisk kongresne destinacije, ki
78 je pogosto del programa konference, ali pa k obiskanosti destina-
cije poleg udeležencev prispevajo tudi spremljevalci udeležencev.
Glede na vsebino razmišljanja večine raziskovalcev (Oppermann in
Chon 1997; Upchurch idr. 2000; Rittichainuwat, Beck in Lalopa 2001;
Tanford, Montgomery in Nelson 2012; Kim in Kim 2004; Oral in Whi-
tfield 2010; Del Chiappa 2012) o pomembnih značilnostih destinacije
bomo v nadaljevanju razprave kategorijo obiskanost razumeli v njenem
širšem pomenu.
Var, Cesario in Mauser (1985) so med prvimi opozarjali na po-
membnost obiskanosti kot ekonomske kategorije, ki se zrcali v skupnem
prizadevanju združenj in ponudnikov gostiteljske destinacije po maksi-
miranju števila udeležencev zaradi pričakovanih višjih prihodkov, ki jih
ti prinašajo združenju predvsem v obliki vplačil kotizacije, gostiteljski de-
stinaciji pa s potrošnjo storitev in dobrin na destinaciji. Analiza litera-
ture kaže, da so prizadevanja tako strokovnih združenj kot znanstvenih
raziskav usmerjena v prepoznavanje determinant, ki vplivajo na obiska-
nost kongresne destinacije, to je lastnosti, atributov oziroma privlačnos-
ti, ki so pomembne pri odločanju za njeno izbiro ter s tem organizacijo
in obisk kongresne prireditve na destinaciji. V literaturi so zato najpogo-
steje izpostavljeni modeli izbire kongresne destinacije, ki so jih med prvi-
mi predlagali Oppermann in Chon (1997) ter Crouch in Brent Ritchie
(1998) in kasneje doživljajo modifikacije ter prilagoditve. V njih kot pred-
10 Naše sklepanje temelji na tem, da sta avtorja segmentirala udeležence konference združenj, ne
pa korporativnih srečanj. Za prvi segment ni nenavadno, da je udeleženec v spremstvu partnerja
ali družine, medtem ko udeležba na korporativnih dogodkih le redko predvideva tudi udeležbo
partnerja.
