Page 85 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 85
ganizatorji srečanj. Analizirali smo tudi sezname uporabljene literature,
da bi preverili, ali smo katerega izpustili. S tem ne poudarjamo, da smo v
pregled zajeli prav vse objavljene, lahko pa trdimo, da smo izbrali tiste, ki
so pogosto citirani in uporabljeni kot referenčni. Pri tem smo le pri dveh
prispevkih zasledili, da je poleg naročnika konference sodeloval tudi po-
nudnik storitev (Millar in Kerr 2009) oziroma ponudnik storitev in ude-
leženec (Jago in Deery 2005), pri čemer poudarjamo, da gre pri obeh za
kvalitativno raziskavo. Vsak prispevek smo analizirali tako, da smo pre-
verili pristop in rezultate raziskave, pri čemer smo se najbolj osredotočili
na rezultate in ocenjene vrednosti posameznih atributov. Pri večini anali-
ziranih člankov gre za ocenjevanje atributov po pomembnosti ali določa-
nje dejavnikov, ki so odločilni pri odločanju za kongresno destinacijo. Po-
samezne atribute smo združevali v vsebinske kategorije z metodo analize
vsebine,11 s katero smo atribute določili s kodiranjem posameznih vsebin-
skih sklopov, pri čemer smo izhajali iz narave storitev, ki naj bi jih ponu-
jala kongresna destinacija in so bili predstavljeni v predhodnem poglav-
ju. Morda bi lahko kategorije uredili tudi drugače, predvsem stroškovne
atribute, katerih dimenzije bi prerazporedili med atribut hotelskih sob in
kongresnih zmogljivosti, ter druge atribute, vendar menimo, da je zara-
di pogostnosti pojavljanja stroškovnih atribotov smiselno oblikovanje sa-
mostojne kategorije.
Preglednica 3: Pregled atributov kongresne destinacije (organizatorji in ponudniki storitev)
Avtor in letnica Atributi, faktorji pri izbiri destinacije
Fortin, Brent Ritchie in Ar- Letalska dostopnost, hotelske sobe, konferenčne dvorane, raven cen, lokalni interes,
senault 1976*2 geografska lokacija, varnost, gostoljubje, restavracije, razpoložljivost na lokaciji, hotels-
ka asistenca, turistične dobrine, transportna sredstva, kongresni center (kot prizorišče),
pretekle izkušnje
McCleary 1978*2 Kongresni prostori in nastanitev, kakovost storitev kongresnega osebja, dodatne
storitve, kakovost hrane, stroški, dostopnost, nakupovanje
Pizam in Manning 1982*2 Stroški opreme in storitev, kakovost nastanitve in hrane, splošni stroški na destinaci-
ji, dostopnost, pomoč osebja na prizorišču pri organizaciji in načrtovanju konfer-
ence, zanimivost destinacije, bližina centra, bližina destinacije, razpoložljivost zunanjih
rekreacijskih površin, izoliranost od trgovskih ali urbanih središč
Var, Cesario in Maus- Izbira hotela in/ali drugih objektov za srečanje, geografska dostopnost, oddaljenost,
er 1985*2 strošek prevoza, klima na destinaciji, razpoložljivost prostočasnih dejavnosti, turistične,
kulturne in druge dejavnosti, odločitve pristojnih oblasti, imidž mesta
11 Zbrane atribute smo analizirali z metodo analize vsebine (Silverman 2000, 826; Easterby-Smith,
Thorpe in Lowe 2005). Najprej smo jih uredili, kodirali, zatem podatke vsebinsko združili v kat-
egorije ter s ponovnim preverjanjem ugotavljali morebitna vsebinska odstopanja posameznih
atributov, ki smo jim s ponovnim razvrščanjem določili vsebinsko smiselno kategorijo.
ganizatorji srečanj. Analizirali smo tudi sezname uporabljene literature,
da bi preverili, ali smo katerega izpustili. S tem ne poudarjamo, da smo v
pregled zajeli prav vse objavljene, lahko pa trdimo, da smo izbrali tiste, ki
so pogosto citirani in uporabljeni kot referenčni. Pri tem smo le pri dveh
prispevkih zasledili, da je poleg naročnika konference sodeloval tudi po-
nudnik storitev (Millar in Kerr 2009) oziroma ponudnik storitev in ude-
leženec (Jago in Deery 2005), pri čemer poudarjamo, da gre pri obeh za
kvalitativno raziskavo. Vsak prispevek smo analizirali tako, da smo pre-
verili pristop in rezultate raziskave, pri čemer smo se najbolj osredotočili
na rezultate in ocenjene vrednosti posameznih atributov. Pri večini anali-
ziranih člankov gre za ocenjevanje atributov po pomembnosti ali določa-
nje dejavnikov, ki so odločilni pri odločanju za kongresno destinacijo. Po-
samezne atribute smo združevali v vsebinske kategorije z metodo analize
vsebine,11 s katero smo atribute določili s kodiranjem posameznih vsebin-
skih sklopov, pri čemer smo izhajali iz narave storitev, ki naj bi jih ponu-
jala kongresna destinacija in so bili predstavljeni v predhodnem poglav-
ju. Morda bi lahko kategorije uredili tudi drugače, predvsem stroškovne
atribute, katerih dimenzije bi prerazporedili med atribut hotelskih sob in
kongresnih zmogljivosti, ter druge atribute, vendar menimo, da je zara-
di pogostnosti pojavljanja stroškovnih atribotov smiselno oblikovanje sa-
mostojne kategorije.
Preglednica 3: Pregled atributov kongresne destinacije (organizatorji in ponudniki storitev)
Avtor in letnica Atributi, faktorji pri izbiri destinacije
Fortin, Brent Ritchie in Ar- Letalska dostopnost, hotelske sobe, konferenčne dvorane, raven cen, lokalni interes,
senault 1976*2 geografska lokacija, varnost, gostoljubje, restavracije, razpoložljivost na lokaciji, hotels-
ka asistenca, turistične dobrine, transportna sredstva, kongresni center (kot prizorišče),
pretekle izkušnje
McCleary 1978*2 Kongresni prostori in nastanitev, kakovost storitev kongresnega osebja, dodatne
storitve, kakovost hrane, stroški, dostopnost, nakupovanje
Pizam in Manning 1982*2 Stroški opreme in storitev, kakovost nastanitve in hrane, splošni stroški na destinaci-
ji, dostopnost, pomoč osebja na prizorišču pri organizaciji in načrtovanju konfer-
ence, zanimivost destinacije, bližina centra, bližina destinacije, razpoložljivost zunanjih
rekreacijskih površin, izoliranost od trgovskih ali urbanih središč
Var, Cesario in Maus- Izbira hotela in/ali drugih objektov za srečanje, geografska dostopnost, oddaljenost,
er 1985*2 strošek prevoza, klima na destinaciji, razpoložljivost prostočasnih dejavnosti, turistične,
kulturne in druge dejavnosti, odločitve pristojnih oblasti, imidž mesta
11 Zbrane atribute smo analizirali z metodo analize vsebine (Silverman 2000, 826; Easterby-Smith,
Thorpe in Lowe 2005). Najprej smo jih uredili, kodirali, zatem podatke vsebinsko združili v kat-
egorije ter s ponovnim preverjanjem ugotavljali morebitna vsebinska odstopanja posameznih
atributov, ki smo jim s ponovnim razvrščanjem določili vsebinsko smiselno kategorijo.
