Page 79 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 79
met odločanja o izbiri in s tem obisku destinacije navajajo različne de-
javnike, atribute in dimenzije destinacije, kot so: dostopnost destinacije,
lokalna podpora na destinaciji, konferenčne zmogljivosti, namestitvene
zmogljivosti, izvenkonferenčne priložnosti, posebne lastnosti destinaci-
je, cene idr. (Oppermann 1996a in 1996b; Crouch in Brent Ritchie 1998;
Swarbrooke in Horner 2001; Crouch in Louviere 2003; Chen 2006; Oral
in Whitfield 2010; Huo 2014).
Predstavitev Slovenije kot kongresne destinacije
V nadaljevanju predstavljamo Slovenijo kot kongresno destinacijo, pri
čemer bomo predstavili zgodovino nastanka kongresne dejavnosti, ne-
kaj pomembnejših kongresnih destinacij ter kongresne zmogljivosti, to
je predvsem ponudbo kongresnih prizorišč, razdelek pa zaključujemo z
analizo ponudnikov.
Zgodovina kongresne dejavnosti v Sloveniji
Začetki kongresne dejavnosti v Sloveniji segajo v 19. stoletje z organiza-
cijo kongresa Sv. alianse v Ljubljani, za začetek moderne kongresne de-
javnosti v Sloveniji pa štejemo čas od 50-ih let prejšnjega stoletja dalje.
Kongresna dejavnost se je začela razvijati zaradi siceršnjega razvoja kon-
gresne dejavnosti na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kot navaja Lucianović
(1980), je bil njen tedanji razvoj posledica dejavne vključenosti Jugoslavi-
je v gibanje neuvrščenih, ki je zahtevalo veliko število srečanj na medna-
rodni ravni predvsem od 60-ih let dalje. Zidanski (2005) tako navaja, da
se je v Ljubljani pod okriljem podjetja Magistrat Ljubljana oblikoval prvi
profesionalni kongresni organizator, ki je v letih od 1965 do 1978 organi-
ziral največje kongrese na ozemlju Slovenije. Leta 1971 je bil ustanovljen
drugi kongresni oddelek pod okriljem Avditorija Portorož, leta 1978 pa
se oblikuje še na Bledu, ki deluje v okviru turistične agencije Generaltu-
rist. Leta 1986 se prav tako na Bledu ustanovi kongresna agencija Albat-
ros, ki deluje še danes.
V času pred osamosvojitvijo je bila ponudba kongresnih zmogljivosti
omejena na večja mesta, kot so Ljubljana z Gospodarskim razstaviščem,
Festivalno dvorano, dvorano Tivoli in kasneje Cankarjevim domom, na-
dalje Bled s Festivalno dvorano ter Portorož z Avditorijem in pozneje ne-
katerimi hoteli. Po osamosvojitvi so predvsem v Ljubljani, Portorožu in
na Bledu začeli z gradnjo večjih kongresnih dvoran in hotelov (Zidanski
2005).
met odločanja o izbiri in s tem obisku destinacije navajajo različne de-
javnike, atribute in dimenzije destinacije, kot so: dostopnost destinacije,
lokalna podpora na destinaciji, konferenčne zmogljivosti, namestitvene
zmogljivosti, izvenkonferenčne priložnosti, posebne lastnosti destinaci-
je, cene idr. (Oppermann 1996a in 1996b; Crouch in Brent Ritchie 1998;
Swarbrooke in Horner 2001; Crouch in Louviere 2003; Chen 2006; Oral
in Whitfield 2010; Huo 2014).
Predstavitev Slovenije kot kongresne destinacije
V nadaljevanju predstavljamo Slovenijo kot kongresno destinacijo, pri
čemer bomo predstavili zgodovino nastanka kongresne dejavnosti, ne-
kaj pomembnejših kongresnih destinacij ter kongresne zmogljivosti, to
je predvsem ponudbo kongresnih prizorišč, razdelek pa zaključujemo z
analizo ponudnikov.
Zgodovina kongresne dejavnosti v Sloveniji
Začetki kongresne dejavnosti v Sloveniji segajo v 19. stoletje z organiza-
cijo kongresa Sv. alianse v Ljubljani, za začetek moderne kongresne de-
javnosti v Sloveniji pa štejemo čas od 50-ih let prejšnjega stoletja dalje.
Kongresna dejavnost se je začela razvijati zaradi siceršnjega razvoja kon-
gresne dejavnosti na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kot navaja Lucianović
(1980), je bil njen tedanji razvoj posledica dejavne vključenosti Jugoslavi-
je v gibanje neuvrščenih, ki je zahtevalo veliko število srečanj na medna-
rodni ravni predvsem od 60-ih let dalje. Zidanski (2005) tako navaja, da
se je v Ljubljani pod okriljem podjetja Magistrat Ljubljana oblikoval prvi
profesionalni kongresni organizator, ki je v letih od 1965 do 1978 organi-
ziral največje kongrese na ozemlju Slovenije. Leta 1971 je bil ustanovljen
drugi kongresni oddelek pod okriljem Avditorija Portorož, leta 1978 pa
se oblikuje še na Bledu, ki deluje v okviru turistične agencije Generaltu-
rist. Leta 1986 se prav tako na Bledu ustanovi kongresna agencija Albat-
ros, ki deluje še danes.
V času pred osamosvojitvijo je bila ponudba kongresnih zmogljivosti
omejena na večja mesta, kot so Ljubljana z Gospodarskim razstaviščem,
Festivalno dvorano, dvorano Tivoli in kasneje Cankarjevim domom, na-
dalje Bled s Festivalno dvorano ter Portorož z Avditorijem in pozneje ne-
katerimi hoteli. Po osamosvojitvi so predvsem v Ljubljani, Portorožu in
na Bledu začeli z gradnjo večjih kongresnih dvoran in hotelov (Zidanski
2005).
