Page 89 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 89
Poslovni turizem in kongresna dejavnost: izhodiščne opredelitve 89
Ciljna populacija raziskav so naročniki oziroma organizatorji kon-
gresov, njihov zaposlitveni profil je različen; bodisi gre za zaposlene v spe-
cializiranih kongresnih oddelkih ali zaposlene v drugih oddelkih zdru-
ženj, ki opravljajo operativne naloge kongresnega organizatorja, ali pa so
to managerji v združenjih, odgovorni za konferenčno področje. Le red-
ki so člani strokovnih kongresnih združenj (DiPietro idr. 2008). To po-
meni, da gre za respondente, ki se tudi sicer ukvarjajo z izbiro destinacije
in organizacijo kongresa ter zato poznajo njune značilnosti. Analiza po-
kaže tudi, da je število sodelujočih respondentov v študijah zelo različno,
prva študija je bila narejena na vzorcu 2.906 oseb (Elston in Draper 2012),
medtem ko Millar in Kerr (2009) poročata o desetih vključenih v raziska-
vo, kar gre pripisati kvalitativnemu raziskovalnemu pristopu. Povprečno
število sodelujočih se giblje okoli 250.
Pregled prispevkov najprej pokaže na raziskovalni pristop. V veči-
ni primerov gre za kvantitativen raziskovalni pristop, le trije članki iz-
med vseh analiziranih uporabijo kvalitativnega, in sicer metodo intervju-
ja (Comas in Moscardo 2005; Jago in Deery 2005; Millar in Kerr 2009).
Analiza vsebine nam najprej pokaže na število v raziskavo vključenih
spremenljivk, kjer vidimo, da so z izjemo kvalitativnih raziskav avtorji v
analizo vključevali po 15 do 20 atributov. Izjema je raziskava L. S. Ro-
binson in Callana (2002), v katero sta raziskovalca vključila 76 spremen-
ljivk in jih po vsebinskem kriteriju združila v deset kategorij, znotraj kate-
rih sta po pomembnosti rangirala pripadajoče atribute. Raziskovalca sta
v predhodni raziskavi (Robinson in Callan 2001) na podlagi študija lite-
rature in z intervjuji v kvalitativni študiji določila seznam atributov, ki
sta jih kasneje ločeno preverjala na populaciji organizatorjev srečanj (Ro-
binson in Callan 2002) in populaciji udeležencev (Robinson in Callan
2005).
Vsebinska analiza pokaže tudi, da se študije usmerjajo večinoma v
analizo atributov destinacije, le redke (Robinson in Callan 2002) pa iz-
ključno v analizo atributov prizorišča. V okviru tistih, ki preučujejo atri-
bute destinacije, pa ugotovimo, da se sicer v pretežni meri osredotočajo na
vidik destinacije, vendar temu dodajajo tudi atribute prizorišča. Najbolj
nas preseneča, da se nobena raziskava ne osredotoča na mnenje organiza-
torjev o atributih, ki bi določali osnovni kongresni proizvod, to je kongres
kot tak. Le nekaj redkih atributov bi lahko pripisali atributom kongresa,
in sicer so to izvenkonferenčne dejavnosti, ki se pomensko in organizacij-
sko navezujejo na program kongresa, saj jih udeleženec koristi izven obi-
čajnih programskih dejavnosti konference.
Ciljna populacija raziskav so naročniki oziroma organizatorji kon-
gresov, njihov zaposlitveni profil je različen; bodisi gre za zaposlene v spe-
cializiranih kongresnih oddelkih ali zaposlene v drugih oddelkih zdru-
ženj, ki opravljajo operativne naloge kongresnega organizatorja, ali pa so
to managerji v združenjih, odgovorni za konferenčno področje. Le red-
ki so člani strokovnih kongresnih združenj (DiPietro idr. 2008). To po-
meni, da gre za respondente, ki se tudi sicer ukvarjajo z izbiro destinacije
in organizacijo kongresa ter zato poznajo njune značilnosti. Analiza po-
kaže tudi, da je število sodelujočih respondentov v študijah zelo različno,
prva študija je bila narejena na vzorcu 2.906 oseb (Elston in Draper 2012),
medtem ko Millar in Kerr (2009) poročata o desetih vključenih v raziska-
vo, kar gre pripisati kvalitativnemu raziskovalnemu pristopu. Povprečno
število sodelujočih se giblje okoli 250.
Pregled prispevkov najprej pokaže na raziskovalni pristop. V veči-
ni primerov gre za kvantitativen raziskovalni pristop, le trije članki iz-
med vseh analiziranih uporabijo kvalitativnega, in sicer metodo intervju-
ja (Comas in Moscardo 2005; Jago in Deery 2005; Millar in Kerr 2009).
Analiza vsebine nam najprej pokaže na število v raziskavo vključenih
spremenljivk, kjer vidimo, da so z izjemo kvalitativnih raziskav avtorji v
analizo vključevali po 15 do 20 atributov. Izjema je raziskava L. S. Ro-
binson in Callana (2002), v katero sta raziskovalca vključila 76 spremen-
ljivk in jih po vsebinskem kriteriju združila v deset kategorij, znotraj kate-
rih sta po pomembnosti rangirala pripadajoče atribute. Raziskovalca sta
v predhodni raziskavi (Robinson in Callan 2001) na podlagi študija lite-
rature in z intervjuji v kvalitativni študiji določila seznam atributov, ki
sta jih kasneje ločeno preverjala na populaciji organizatorjev srečanj (Ro-
binson in Callan 2002) in populaciji udeležencev (Robinson in Callan
2005).
Vsebinska analiza pokaže tudi, da se študije usmerjajo večinoma v
analizo atributov destinacije, le redke (Robinson in Callan 2002) pa iz-
ključno v analizo atributov prizorišča. V okviru tistih, ki preučujejo atri-
bute destinacije, pa ugotovimo, da se sicer v pretežni meri osredotočajo na
vidik destinacije, vendar temu dodajajo tudi atribute prizorišča. Najbolj
nas preseneča, da se nobena raziskava ne osredotoča na mnenje organiza-
torjev o atributih, ki bi določali osnovni kongresni proizvod, to je kongres
kot tak. Le nekaj redkih atributov bi lahko pripisali atributom kongresa,
in sicer so to izvenkonferenčne dejavnosti, ki se pomensko in organizacij-
sko navezujejo na program kongresa, saj jih udeleženec koristi izven obi-
čajnih programskih dejavnosti konference.
