Page 90 - Sikošek, Marijana. 2017. Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
Kongresna dejavnost: vidiki privlačnosti destinacije
Atribute smo analizirali tudi po pogostosti njihovega pojavljanja v
raziskavah, kar prikazujemo na sliki 3.
90 Slika 3: Pogostnost pojavljanja atributov (organizatorji in ponudniki storitev)
Ugotavljamo, da je atribut, ki se nanaša na hotel oziroma hotelske
storitve, tisti, ki je najpogosteje ocenjevan. Pri tem podrobnejši vsebinski
pregled pokaže, da atribut najpogosteje pomeni prav razpoložljivost ali
obseg sob, ki so potrebne za organizacijo konference, čemur sledi atribut
kakovosti nastanitve, poleg tega pa še oddaljenost hotelov od prizorišča
ter kategorija hotela. Pogosto je atribut hotelska zmogljivost obravnavan
simultano s kongresnimi zmogljivostmi, kar lahko povežemo z dejstvom,
da je v več kot polovici primerov hotel hkrati tudi prizorišče kongresa.
Zanimiva je tudi lastnost »obseg nastanitev na prizorišču glede na obseg
dvoran«, ki se pojavi v dveh raziskavah (Crouch in Louviere 2003; Del
Chiappa 2012) in pomeni, da mora hotel zagotavljati najmanj toliko sob,
kot znaša zmogljivost največje kongresne dvorane, izražene v številu sede-
žev v kino-postavitvi. Po slovenskih kongresnih standardih je to zahteva,
ki jo mora izpolnjevati kongresni hotel (KUS 2008), za naročnika pa to
pomeni tudi višjo kakovost storitve.
Na drugem mestu po pomembnosti je stroškovni oziroma cenovni vi-
dik. Natančnejša analiza pokaže, da se vsebinsko povezuje s stroški, ki na-
stanejo v okviru destinacije (npr. stroški prevozov, splošni stroški na de-
stinaciji), kot tistimi, ki nastajajo pri realizaciji storitev prizorišča in za
najemnine kongresnih dvoran kot tudi nastanitev. Pri slednjem velja opo-
zoriti, da zaradi značilnosti profila preučevane populacije običajno ne gre
za dejanski strošek naročnika, ampak udeleženca, zato je treba stroškovni
vidik nastanitve razumeti kot organizacijsko težnjo naročnika ponuditi
udeležencu stroškovno primerno nastanitev.
Atribute smo analizirali tudi po pogostosti njihovega pojavljanja v
raziskavah, kar prikazujemo na sliki 3.
90 Slika 3: Pogostnost pojavljanja atributov (organizatorji in ponudniki storitev)
Ugotavljamo, da je atribut, ki se nanaša na hotel oziroma hotelske
storitve, tisti, ki je najpogosteje ocenjevan. Pri tem podrobnejši vsebinski
pregled pokaže, da atribut najpogosteje pomeni prav razpoložljivost ali
obseg sob, ki so potrebne za organizacijo konference, čemur sledi atribut
kakovosti nastanitve, poleg tega pa še oddaljenost hotelov od prizorišča
ter kategorija hotela. Pogosto je atribut hotelska zmogljivost obravnavan
simultano s kongresnimi zmogljivostmi, kar lahko povežemo z dejstvom,
da je v več kot polovici primerov hotel hkrati tudi prizorišče kongresa.
Zanimiva je tudi lastnost »obseg nastanitev na prizorišču glede na obseg
dvoran«, ki se pojavi v dveh raziskavah (Crouch in Louviere 2003; Del
Chiappa 2012) in pomeni, da mora hotel zagotavljati najmanj toliko sob,
kot znaša zmogljivost največje kongresne dvorane, izražene v številu sede-
žev v kino-postavitvi. Po slovenskih kongresnih standardih je to zahteva,
ki jo mora izpolnjevati kongresni hotel (KUS 2008), za naročnika pa to
pomeni tudi višjo kakovost storitve.
Na drugem mestu po pomembnosti je stroškovni oziroma cenovni vi-
dik. Natančnejša analiza pokaže, da se vsebinsko povezuje s stroški, ki na-
stanejo v okviru destinacije (npr. stroški prevozov, splošni stroški na de-
stinaciji), kot tistimi, ki nastajajo pri realizaciji storitev prizorišča in za
najemnine kongresnih dvoran kot tudi nastanitev. Pri slednjem velja opo-
zoriti, da zaradi značilnosti profila preučevane populacije običajno ne gre
za dejanski strošek naročnika, ampak udeleženca, zato je treba stroškovni
vidik nastanitve razumeti kot organizacijsko težnjo naročnika ponuditi
udeležencu stroškovno primerno nastanitev.
