Page 118 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 118
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Schneider je bil človek, ki je s svojo posvečenostjo delu in marljivostjo
dal pečat celemu obdobju, ne samo v eni instituciji. Bil je profesor umetno-
stne zgodovine na Filozofski fakulteti, vodja Grafične zbirke Nacionalne in
univerzitetne knjižnice in ravnatelj Strossmayerjeve galerije Hrvaške aka-
demije znanosti in umetnosti. Leta 1919 je postal tajnik Glasbenega zavoda
in ostal na tej poziciji do svoje smrti leta 1946. Organiziranje koncertnih ci-
klusov je bilo eno izmed njegovih prvih dejanj.
Upravičeno lahko rečemo, da so Jutranji koncerti in Intimni glasbeni
večeri zaznamovali glasbeno življenje Zagreba v obdobju med dvema sve-
tovnim vojnama. Do danes ni presežena njihova kombinacija kakovosti iz-
bire izvajalcev in repertoarja, sledenja sodobnim glasbenim tokovom in
skrbno sestavljenih programov. Sicer pa je treba povedati, da je imel Schne-
ider za svoje cikluse vzor. Med letoma 1897 in 1918 je deloval Odbor za na-
predek komorne glasbe v Zagrebu (Odbor za unapređenje komorne muzike
u Zagrebu), ki je organiziral koncerte z zanimivimi programi in številni-
mi tuji umetniki.
Schneiderjevi ciklusi so se v Glasbenem zavodu začeli januarja 1921 in
trajali do konca sezone 1927/28, torej je bilo 7,5 koncertnih sezon, skupaj 148
koncertov. Sodeč po koncepciji in umetnikih, ki so nastopali, gre pravza-
prav za en ciklus z dvema imenoma (kasneje se je sicer izgubila prva bese-
da, »Intimne«, in je ostalo le »Muzičke večeri«), edina razlika so bili termi-
ni koncertov: najprej so bile nedeljske matineje ob 11.00, kasneje pa so bili
koncerti v petek ob osmih. Vendar pa so tisto, kar je postalo pojem v zgo-
dovini Glasbenega zavoda, bili Intimni glasbeni večeri, med letoma 1923 in
1926, ko je bilo več kot pol vseh koncertov. Intimni glasbeni večeri so tako
pomembni, da o njih beremo ne samo v leksikonskih člankih o Glasbenom
zavodu, ampak tudi v člankih o posameznih umetnikih (na primer: »...na-
stopal je na Intimnih glasbenih večerih«).2
Najštevilčnejšna, in v mnogih pogledih tudi najpomembnejša, je bila
sezona 1923/24, ko je bilo kar 32 koncertov – neverjetna številka tudi za da-
našnje čase, kaj šele za tedanji, štirikrat manjši Zagreb, s 170.000 prebival-
cev. Za primerjavo podatek iz današnjega časa: Hrvaški glasbeni zavod je v
prejšnih dveh letih organiziral samo 24 koncertov, ki so bili glede organiza-
cije neprimerno manj zahtevni.
Repertoar ciklusov lahko razdelimo na standardni, domači in sodob-
ni. Standardni koncertni repertoar, kot so pesmi Schuberta, Schumannove
2 [S. n.], »Hugo Mihalović, pijanist«, Leksikon jugoslavenske muzike, zv. 2 (Zagreb: Ju-
goslavenski leksikografski zavod, 1984), 6.
116
Schneider je bil človek, ki je s svojo posvečenostjo delu in marljivostjo
dal pečat celemu obdobju, ne samo v eni instituciji. Bil je profesor umetno-
stne zgodovine na Filozofski fakulteti, vodja Grafične zbirke Nacionalne in
univerzitetne knjižnice in ravnatelj Strossmayerjeve galerije Hrvaške aka-
demije znanosti in umetnosti. Leta 1919 je postal tajnik Glasbenega zavoda
in ostal na tej poziciji do svoje smrti leta 1946. Organiziranje koncertnih ci-
klusov je bilo eno izmed njegovih prvih dejanj.
Upravičeno lahko rečemo, da so Jutranji koncerti in Intimni glasbeni
večeri zaznamovali glasbeno življenje Zagreba v obdobju med dvema sve-
tovnim vojnama. Do danes ni presežena njihova kombinacija kakovosti iz-
bire izvajalcev in repertoarja, sledenja sodobnim glasbenim tokovom in
skrbno sestavljenih programov. Sicer pa je treba povedati, da je imel Schne-
ider za svoje cikluse vzor. Med letoma 1897 in 1918 je deloval Odbor za na-
predek komorne glasbe v Zagrebu (Odbor za unapređenje komorne muzike
u Zagrebu), ki je organiziral koncerte z zanimivimi programi in številni-
mi tuji umetniki.
Schneiderjevi ciklusi so se v Glasbenem zavodu začeli januarja 1921 in
trajali do konca sezone 1927/28, torej je bilo 7,5 koncertnih sezon, skupaj 148
koncertov. Sodeč po koncepciji in umetnikih, ki so nastopali, gre pravza-
prav za en ciklus z dvema imenoma (kasneje se je sicer izgubila prva bese-
da, »Intimne«, in je ostalo le »Muzičke večeri«), edina razlika so bili termi-
ni koncertov: najprej so bile nedeljske matineje ob 11.00, kasneje pa so bili
koncerti v petek ob osmih. Vendar pa so tisto, kar je postalo pojem v zgo-
dovini Glasbenega zavoda, bili Intimni glasbeni večeri, med letoma 1923 in
1926, ko je bilo več kot pol vseh koncertov. Intimni glasbeni večeri so tako
pomembni, da o njih beremo ne samo v leksikonskih člankih o Glasbenom
zavodu, ampak tudi v člankih o posameznih umetnikih (na primer: »...na-
stopal je na Intimnih glasbenih večerih«).2
Najštevilčnejšna, in v mnogih pogledih tudi najpomembnejša, je bila
sezona 1923/24, ko je bilo kar 32 koncertov – neverjetna številka tudi za da-
našnje čase, kaj šele za tedanji, štirikrat manjši Zagreb, s 170.000 prebival-
cev. Za primerjavo podatek iz današnjega časa: Hrvaški glasbeni zavod je v
prejšnih dveh letih organiziral samo 24 koncertov, ki so bili glede organiza-
cije neprimerno manj zahtevni.
Repertoar ciklusov lahko razdelimo na standardni, domači in sodob-
ni. Standardni koncertni repertoar, kot so pesmi Schuberta, Schumannove
2 [S. n.], »Hugo Mihalović, pijanist«, Leksikon jugoslavenske muzike, zv. 2 (Zagreb: Ju-
goslavenski leksikografski zavod, 1984), 6.
116
