Page 121 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 121
»intimni glasbeni večeri« (1923–1926) ...
ga Josipa Štolcerja Slavenskega, ki je s svojim Godalnim kvartetom leta 1924
dobil prvo nagrado na festivalu v Donaueschingenu.
Seznam umetnikov, ki so nastopali, kaže sicer raznolikost, a večinoma
so bili iz Zagreba. Tedaj novi ansambli, kot sta bila Zagrebška filharmoni-
ja ali Zagrebški kvartet, so dokaz, da je glasbeno življenje v Zagrebu zaži-
velo po letu 1918.
Težko je verjeti, da organizator Schneider v tako skrbno načrtovanem
ciklusu koncertov občinstva ni seznanil z osnovnimi podatki o poustvar-
jalnih umetnikih. Npr. biografija pijanista Jenőja Takacsa je bila objavljena
le zato, ker je bil v Zagrebu tudi v vlogi skladatelja.
Lahko rečemo, da sta bila zvezdi Glasbenih večerov hrvaška sopra-
nistka Maja Strozzi-Pečić in njen soprog, pianist Bela Pečić. Nastopala sta
na 12 koncertih, kaj je skoraj 10 % vseh koncertov, vedno s skrbno sestav-
ljenim programom. Celo dva koncerta sta bila posvečena skladbam nju-
nega prijatelja, Igorja Stravinskega, ki je Maji Strozzi posvetil svoje Šti-
ri pesmi. Na koncertu v ciklusu Glasbenih večerov je par Strozzi – Pečić
med drugim igral tudi ciklus Tri lahke skladbe za klavir štiriročno Stra-
vinskega, skladan leta 1917. To je zanimivo, ker je bila Maja Strozzi slavna
primadona (celo Thomas Mann jo je občudoval) in do zdaj ni bilo znano
da je znala tako dobro igrati klavir. Nekaj let pred nastopom v Zagrebu je
Bela Pečić igral ta ciklus skupaj s Stravinskim v Švici, na koncertu v La-
ussani. V fondu Strozzi-Pečić v Hrvaškem glasbenem zavodu je shranje-
na notna izdaja, iz katere sta igrala, z lastoročnim posvetilom Stravinske-
ga Beli Pečiću.
Danes so v knjižnici Glasbenega zavoda zanimive notne izdaje, ki jih
je Schneider nabavljal za koncertne cikluse. Natalija Sergejevna Gončarova,
ruska slikarka in grafičarka, je oblikovala izdajo skladbe za klavir Le pois-
son d'or (Zlata ribica), skladatelja lorda Bernersa, znanega tudi kot »angle-
ški Satie«. Skladba je bila objavljena 1919, ter izvajana na koncertu v Zagre-
bu leta 1923. Na naslovnici se vidi, da je ime Gončarove pisano s skoraj tako
velikimi črkami kot ime skladatelja. Zanimivo pa je, da tudi članek o lor-
du Bernersu v enciklopediji Grove's Dictionary omenja, da je to izdajo obli-
kovala Gončarova.5
5 »Berners’ earliest mature works were for the piano – Le poisson d’or, dedicated to
Stravinsky and published with designs by Natal᾽ya Goncharova of the Ballets Rus-
ses«, Peter Dickinson, »Berners, Lord [Tyrwhitt-Wilson, Sir Gerald Hugh, Baronet]«,
Grove Music Online, obiskano oktobra 2017, http://www.oxfordmusiconline.com/
subscriber/article/grove/music/02872?q=berners&search=quick&pos=1&_start=1#-
firsthit.
119
ga Josipa Štolcerja Slavenskega, ki je s svojim Godalnim kvartetom leta 1924
dobil prvo nagrado na festivalu v Donaueschingenu.
Seznam umetnikov, ki so nastopali, kaže sicer raznolikost, a večinoma
so bili iz Zagreba. Tedaj novi ansambli, kot sta bila Zagrebška filharmoni-
ja ali Zagrebški kvartet, so dokaz, da je glasbeno življenje v Zagrebu zaži-
velo po letu 1918.
Težko je verjeti, da organizator Schneider v tako skrbno načrtovanem
ciklusu koncertov občinstva ni seznanil z osnovnimi podatki o poustvar-
jalnih umetnikih. Npr. biografija pijanista Jenőja Takacsa je bila objavljena
le zato, ker je bil v Zagrebu tudi v vlogi skladatelja.
Lahko rečemo, da sta bila zvezdi Glasbenih večerov hrvaška sopra-
nistka Maja Strozzi-Pečić in njen soprog, pianist Bela Pečić. Nastopala sta
na 12 koncertih, kaj je skoraj 10 % vseh koncertov, vedno s skrbno sestav-
ljenim programom. Celo dva koncerta sta bila posvečena skladbam nju-
nega prijatelja, Igorja Stravinskega, ki je Maji Strozzi posvetil svoje Šti-
ri pesmi. Na koncertu v ciklusu Glasbenih večerov je par Strozzi – Pečić
med drugim igral tudi ciklus Tri lahke skladbe za klavir štiriročno Stra-
vinskega, skladan leta 1917. To je zanimivo, ker je bila Maja Strozzi slavna
primadona (celo Thomas Mann jo je občudoval) in do zdaj ni bilo znano
da je znala tako dobro igrati klavir. Nekaj let pred nastopom v Zagrebu je
Bela Pečić igral ta ciklus skupaj s Stravinskim v Švici, na koncertu v La-
ussani. V fondu Strozzi-Pečić v Hrvaškem glasbenem zavodu je shranje-
na notna izdaja, iz katere sta igrala, z lastoročnim posvetilom Stravinske-
ga Beli Pečiću.
Danes so v knjižnici Glasbenega zavoda zanimive notne izdaje, ki jih
je Schneider nabavljal za koncertne cikluse. Natalija Sergejevna Gončarova,
ruska slikarka in grafičarka, je oblikovala izdajo skladbe za klavir Le pois-
son d'or (Zlata ribica), skladatelja lorda Bernersa, znanega tudi kot »angle-
ški Satie«. Skladba je bila objavljena 1919, ter izvajana na koncertu v Zagre-
bu leta 1923. Na naslovnici se vidi, da je ime Gončarove pisano s skoraj tako
velikimi črkami kot ime skladatelja. Zanimivo pa je, da tudi članek o lor-
du Bernersu v enciklopediji Grove's Dictionary omenja, da je to izdajo obli-
kovala Gončarova.5
5 »Berners’ earliest mature works were for the piano – Le poisson d’or, dedicated to
Stravinsky and published with designs by Natal᾽ya Goncharova of the Ballets Rus-
ses«, Peter Dickinson, »Berners, Lord [Tyrwhitt-Wilson, Sir Gerald Hugh, Baronet]«,
Grove Music Online, obiskano oktobra 2017, http://www.oxfordmusiconline.com/
subscriber/article/grove/music/02872?q=berners&search=quick&pos=1&_start=1#-
firsthit.
119
