Page 161 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 161
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-72-5.159-174
Misel o glasbi v spisih treh slovenskih
medvojnih glasbenih esejistov
Jurij Snoj
Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts
V času med obema vojnama je bilo slovensko pisanje o glasbi raznovrstno
in raznoliko: Dnevno časopisje in kulturne revije so v obliki kritik redno
spremljale glasbeno življenje; objavljali so se kritični pregledi koncertnih
in opernih sezon; nekateri pisci so pisali kolumne z aktualno glasbeno vse-
bino; potekale so polemike o glasbenoorganizacijskih vprašanjih. V vsem
tem, sprotno glasbeno življenje spremljajočem pisanju je mogoče prepoz-
navati miselna in estetska izhodišča, kot so jih imeli posamezni pisci. Poleg
tega so nastajale glasbenozgovinske študije, ki so se raziskovalno posveča-
le temam iz slovenske glasbene zgodovine, kot tudi razni pregledi posame-
znih segmentov evropske glasbene zgodovine. Nenazadnje so nekateri glas-
beniki in intelektualci snovali daljša esejistična besedila, ki so se lotevala
estetskih vprašanj o glasbi, ne da bi bila ta neposredno vezana na sprotno
glasbeno dogajanje.
Ljudi, ki so tako ali drugače pisali o glasbi, ni bilo malo, in kar so za-
pustili, je mogoče obravnavati iz različnih zornih kotov. Če se omejimo na
glasbene esejiste, je bilo že pred časom imlicitno nakazano, da so bili med
njimi najpomembnejši trije: skladatelj Anton Lajovic, skladatelj Marij Ko-
goj in umetnostni zgodovinar Stanko Vurnik.1 Ne le, da so zapustili raz-
meroma obsežen glasbenoesejistični opus; v svojih spisih so razvijali mi-
sel o glasbi, ki je zanimiva tako v svojem zgodovinskem kontekstu kot tudi
sama po sebi.
1 Primož Kuret, Umetnik in družba. Slovenska glasbena misel po prvi vojni. Lajovic,
Kogoj, Vurnik (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988).
159
Misel o glasbi v spisih treh slovenskih
medvojnih glasbenih esejistov
Jurij Snoj
Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts
V času med obema vojnama je bilo slovensko pisanje o glasbi raznovrstno
in raznoliko: Dnevno časopisje in kulturne revije so v obliki kritik redno
spremljale glasbeno življenje; objavljali so se kritični pregledi koncertnih
in opernih sezon; nekateri pisci so pisali kolumne z aktualno glasbeno vse-
bino; potekale so polemike o glasbenoorganizacijskih vprašanjih. V vsem
tem, sprotno glasbeno življenje spremljajočem pisanju je mogoče prepoz-
navati miselna in estetska izhodišča, kot so jih imeli posamezni pisci. Poleg
tega so nastajale glasbenozgovinske študije, ki so se raziskovalno posveča-
le temam iz slovenske glasbene zgodovine, kot tudi razni pregledi posame-
znih segmentov evropske glasbene zgodovine. Nenazadnje so nekateri glas-
beniki in intelektualci snovali daljša esejistična besedila, ki so se lotevala
estetskih vprašanj o glasbi, ne da bi bila ta neposredno vezana na sprotno
glasbeno dogajanje.
Ljudi, ki so tako ali drugače pisali o glasbi, ni bilo malo, in kar so za-
pustili, je mogoče obravnavati iz različnih zornih kotov. Če se omejimo na
glasbene esejiste, je bilo že pred časom imlicitno nakazano, da so bili med
njimi najpomembnejši trije: skladatelj Anton Lajovic, skladatelj Marij Ko-
goj in umetnostni zgodovinar Stanko Vurnik.1 Ne le, da so zapustili raz-
meroma obsežen glasbenoesejistični opus; v svojih spisih so razvijali mi-
sel o glasbi, ki je zanimiva tako v svojem zgodovinskem kontekstu kot tudi
sama po sebi.
1 Primož Kuret, Umetnik in družba. Slovenska glasbena misel po prvi vojni. Lajovic,
Kogoj, Vurnik (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988).
159
