Page 175 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 175
misel o glasbi v spisih treh slovenskih medvojnih glasbenih esejistov
možno reči, je, da so si svoje poglede oblikovali na ozadju širše sočasne ali
polpretekle misli o umetnosti in glasbi, bodisi da so jo poznali iz primarnih
virov ali preko takega ali drugačnega posredništva.
Kot je bilo že nakazano, je misli vsakega od treh predstavljenih eseji-
stov mogoče interpretirati s stališča njegove življenjske poti: Lajovic je bil
otrok časa, ko je slovenska skupnost stremela h kulturni samostojnosti, in
razumljivo je, da se je zavzemal za slovensko glasbo; Kogoj je bil umetnik,
ki bi potreboval brezpogojno družbeno priznanje umetniškega delovanja;
Vurnik je bil umetnostni zgodovinar, ki je ideje svojega učitelja skušal pre-
nesti na glasbo. Zastavlja se vprašanje, ali ta dejstva omejujejo veljavnost
njihovih pogledov ali pa so le-ti s tem, da so v odvisnostni povezavi z ži-
vljenjskimi potmi njihovih nosilcev, pravi odraz razmer in časa, v katerem
so imenovani trije živeli.
Vsak od treh predstavljenih esejistov si je ustvaril lastni pogled na glas-
bo. Razlike med njimi so bile v času njihovega delovanja opazne, nemalokrat
so imele tudi polemični značaj, saj je Lajovic javno polemiziral tako s Ko-
gojem kot z Vurnikom. Tudi danes ni mogoče spregledati različnosti njiho-
vih izhodišč in pogledov, čeravno se s skoraj stoletne zgodovinske perspek-
tive njihova razmišljanja kažejo kot del istega kulturnega sveta. Sprašujemo
se lahko, ali je prikaz njihovih misli hkrati tudi prikaz slovenske medvojne
misli o glasbi ali pa je treba Lajovica, Kogoja in Vurnika gledati kot tri indivi-
dualne osebnosti z različnimi pogledi na bistvena vprašanja v zvezi z glasbo.
Bibliografija
Barbo, Matjaž. Uvod v muzikologijo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete, 2016.
Cvetko, Dragotin. Glasbeni svet Antona Lajovca. Ljubljana: SAZU, 1985.
Kogoj, Marij. »O umetnosti, posebno glasbeni«. V: Kuret, Primož. Umetnik in
družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988, 291–311.
Koter, Darja. Slovenska glasba 1918–1991. Ljubljana: Študentska založba, 2012.
Kuret, Primož. »Slovenska glasbena misel po prvi vojni«. V: Kuret, Primož.
Umetnik in družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988, 7–79.
Kuret, Primož. Umetnik in družba. Slovenska glasbena misel po prvi vojni. La-
jovic, Kogoj, Vurnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.
Lajovic, Anton. »Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca«. V: Kuret,
Primož. Umetnik in družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988,
112–116.
173
možno reči, je, da so si svoje poglede oblikovali na ozadju širše sočasne ali
polpretekle misli o umetnosti in glasbi, bodisi da so jo poznali iz primarnih
virov ali preko takega ali drugačnega posredništva.
Kot je bilo že nakazano, je misli vsakega od treh predstavljenih eseji-
stov mogoče interpretirati s stališča njegove življenjske poti: Lajovic je bil
otrok časa, ko je slovenska skupnost stremela h kulturni samostojnosti, in
razumljivo je, da se je zavzemal za slovensko glasbo; Kogoj je bil umetnik,
ki bi potreboval brezpogojno družbeno priznanje umetniškega delovanja;
Vurnik je bil umetnostni zgodovinar, ki je ideje svojega učitelja skušal pre-
nesti na glasbo. Zastavlja se vprašanje, ali ta dejstva omejujejo veljavnost
njihovih pogledov ali pa so le-ti s tem, da so v odvisnostni povezavi z ži-
vljenjskimi potmi njihovih nosilcev, pravi odraz razmer in časa, v katerem
so imenovani trije živeli.
Vsak od treh predstavljenih esejistov si je ustvaril lastni pogled na glas-
bo. Razlike med njimi so bile v času njihovega delovanja opazne, nemalokrat
so imele tudi polemični značaj, saj je Lajovic javno polemiziral tako s Ko-
gojem kot z Vurnikom. Tudi danes ni mogoče spregledati različnosti njiho-
vih izhodišč in pogledov, čeravno se s skoraj stoletne zgodovinske perspek-
tive njihova razmišljanja kažejo kot del istega kulturnega sveta. Sprašujemo
se lahko, ali je prikaz njihovih misli hkrati tudi prikaz slovenske medvojne
misli o glasbi ali pa je treba Lajovica, Kogoja in Vurnika gledati kot tri indivi-
dualne osebnosti z različnimi pogledi na bistvena vprašanja v zvezi z glasbo.
Bibliografija
Barbo, Matjaž. Uvod v muzikologijo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete, 2016.
Cvetko, Dragotin. Glasbeni svet Antona Lajovca. Ljubljana: SAZU, 1985.
Kogoj, Marij. »O umetnosti, posebno glasbeni«. V: Kuret, Primož. Umetnik in
družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988, 291–311.
Koter, Darja. Slovenska glasba 1918–1991. Ljubljana: Študentska založba, 2012.
Kuret, Primož. »Slovenska glasbena misel po prvi vojni«. V: Kuret, Primož.
Umetnik in družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988, 7–79.
Kuret, Primož. Umetnik in družba. Slovenska glasbena misel po prvi vojni. La-
jovic, Kogoj, Vurnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.
Lajovic, Anton. »Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca«. V: Kuret,
Primož. Umetnik in družba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988,
112–116.
173
