Page 171 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 171
misel o glasbi v spisih treh slovenskih medvojnih glasbenih esejistov
vi tisti novi umetnostni slog, ki ustreza svoji dobi, njeni miselnosti, nači-
nu življenja, slog, ki izraža novi svetovni nazor dobe. Gledano s tega zorne-
ga kota se je Vurniku zdela zgodovina umetnosti zelo zanimiva: primerjal
jo je s polifonim tokom, v katerem je zmeraj nekaj novega. Spričo poveza-
ve umetnostnega sloga s svetovnim nazorom si je predstavljal, da je preko
spoznavanja umetniških del mogoče spoznavati zgodovino in tisto, kar se
je miselnega, svetovnonazorskega dogajalo v njej.39
Če se ustavimo ob Vurnikovem pojmovanju sloga, lahko opozorimo
na dvoje:
1) Za Vurnika je slog nekaj, kar je nad posameznimi umetnostmi:
isti značilni slog dobe, ki obvladuje slikarstvo, je prisoten tudi v
sočasni literaturi, glasbi itd.
2) Glede razmerja med svetovnim nazorom in slogom velja opomni-
ti, da ima v Vurnikovi misli prvenstvo svetovni nazor, ki je pred
slogom, če že ne časovno pa gotovo pomensko.
Kako natančneje nastane novi slog, je Vurnik nakazal v nekem dru-
gem spisu: Predstavljal si je, da obstojijo določeni družbeni krogi, »vplivne
sfere«, in znotraj njih »umetnostnomerodajni krogi«, kot jih je imenoval, s
čimer si lahko predstavljamo ustvarjajoče umetnike. V vplivnih družbe-
nih krogih nastajajo predispozicije, izhodišča, iz katerih lahko ustvarjajo-
či umetniki ustvarjajo nova dela in razvijejo novi slog, ki se razširi povsod
tam, kjer obstojijo ustrezne miselne predispozicije zanj. Predispozicije, iz
katerih nastane nova umetnost, niso glasbene; so splošne duhovne, misel-
ne danosti, svetovni nazor dobe. Novi slog se uveljavi, če je v skladu s celot-
no duhovno atmosfero svojega časa in prostora.40
S temi mislimi je določena tudi vloga umetnika: Novo umetniško delo
mora biti v skladu s predispozicijami, kot se oblikujejo v »vplivnih sferah«.
Le v tem primeru lahko družbeno okolje novo umetniško delo sprejme. To
pomeni, da umetnik ne ustvarja iz sebe, iz svoje notranjosti; pravi vir nje-
gove umetnosti je okolje, v katerem živi.41 Novi slog vpelje genialna oseb-
nost, ki prepozna značilnosti dobe, njenega duha, njen nazor, vse to na neki
način vsrka, in izhajajoč iz tega ustvari novi slog, ki ustreza času. Geni-
ju sledi plejada epigonov, ki razširijo in napravijo vsesplošno tisto, kar je
39 Prav tam, 163–164.
40 Stanko Vurnik, »Umetnost in družba ter umetnostna politika«, v: Kuret, Umetnik in
družba, 365, 367.
41 Stanko Vurnik, »O glasbi sploh in o moderni glasbi posebej«, v: Kuret, Umetnik in
družba, 395.
169
vi tisti novi umetnostni slog, ki ustreza svoji dobi, njeni miselnosti, nači-
nu življenja, slog, ki izraža novi svetovni nazor dobe. Gledano s tega zorne-
ga kota se je Vurniku zdela zgodovina umetnosti zelo zanimiva: primerjal
jo je s polifonim tokom, v katerem je zmeraj nekaj novega. Spričo poveza-
ve umetnostnega sloga s svetovnim nazorom si je predstavljal, da je preko
spoznavanja umetniških del mogoče spoznavati zgodovino in tisto, kar se
je miselnega, svetovnonazorskega dogajalo v njej.39
Če se ustavimo ob Vurnikovem pojmovanju sloga, lahko opozorimo
na dvoje:
1) Za Vurnika je slog nekaj, kar je nad posameznimi umetnostmi:
isti značilni slog dobe, ki obvladuje slikarstvo, je prisoten tudi v
sočasni literaturi, glasbi itd.
2) Glede razmerja med svetovnim nazorom in slogom velja opomni-
ti, da ima v Vurnikovi misli prvenstvo svetovni nazor, ki je pred
slogom, če že ne časovno pa gotovo pomensko.
Kako natančneje nastane novi slog, je Vurnik nakazal v nekem dru-
gem spisu: Predstavljal si je, da obstojijo določeni družbeni krogi, »vplivne
sfere«, in znotraj njih »umetnostnomerodajni krogi«, kot jih je imenoval, s
čimer si lahko predstavljamo ustvarjajoče umetnike. V vplivnih družbe-
nih krogih nastajajo predispozicije, izhodišča, iz katerih lahko ustvarjajo-
či umetniki ustvarjajo nova dela in razvijejo novi slog, ki se razširi povsod
tam, kjer obstojijo ustrezne miselne predispozicije zanj. Predispozicije, iz
katerih nastane nova umetnost, niso glasbene; so splošne duhovne, misel-
ne danosti, svetovni nazor dobe. Novi slog se uveljavi, če je v skladu s celot-
no duhovno atmosfero svojega časa in prostora.40
S temi mislimi je določena tudi vloga umetnika: Novo umetniško delo
mora biti v skladu s predispozicijami, kot se oblikujejo v »vplivnih sferah«.
Le v tem primeru lahko družbeno okolje novo umetniško delo sprejme. To
pomeni, da umetnik ne ustvarja iz sebe, iz svoje notranjosti; pravi vir nje-
gove umetnosti je okolje, v katerem živi.41 Novi slog vpelje genialna oseb-
nost, ki prepozna značilnosti dobe, njenega duha, njen nazor, vse to na neki
način vsrka, in izhajajoč iz tega ustvari novi slog, ki ustreza času. Geni-
ju sledi plejada epigonov, ki razširijo in napravijo vsesplošno tisto, kar je
39 Prav tam, 163–164.
40 Stanko Vurnik, »Umetnost in družba ter umetnostna politika«, v: Kuret, Umetnik in
družba, 365, 367.
41 Stanko Vurnik, »O glasbi sploh in o moderni glasbi posebej«, v: Kuret, Umetnik in
družba, 395.
169
