Page 170 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 170
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Oglejmo si zdaj obrise Vurnikove misli.33 Vurnik je bil umetnostni
zgodovinar in zato je bil njegov pristop h glasbi kot predmetu misli bistve-
no drugačen od Kogojevega, ki je glasbo razumel le kot delo umetnika. Vu-
rnik je glasbo gledal kot družbeno danost in širok zgodovinski pojav, ki
presega posameznika. S tega zornega kota – zornega kota zgodovinarja – je
presojal obdobja, posamezne umetnike in posamezna glasbena dela.
V predgovoru v svoj Uvod Vurnik pove, da skuša odgovoriti na vpra-
šanje, kaj je »umetnostna vsebina glasbe«, kaj njen »pomen«, zaprt v »for-
mo«.34 V tem se nakazuje misel, ki pogosto zaveje iz njegovega pisanja, mi-
sel, da pomen glasbenega dela ni v glasbi sami, pač pa v ideji kot ubesedljivi
misli, ki jo lahko prepoznamo v glasbi.
Kot je razvidno iz nadaljevanja, je bil Vurnik prepričan, da je umet-
nost povezana s svojim okoljem na racionalno spoznavni in razložljivi na-
čin. Predstavljal si je, da umetnost dobe, zgodovinskega okolja in umet-
nost posameznika v njem nujno izraža prevladujoči svetovni nazor svoje
dobe ali zgodovinskega okolja: svetovni nazor, ki se da izraziti z besedami
kot določeni pogled na svet in človeka v njem. Za kateri koli svetovni nazor
je menil, da ga je možno določiti z mestom na enodimenzionalni premici,
na katere enem koncu je skrajni idealizem, ki priznava le obstoj duhovne-
ga, na drugi pa skrajni materializem, imenovan pri njem tudi naturalizem,
ki priznava le obstoj materialnega; med obema skrajnostma je po Vurniku
realizem, ki priznava oboje.35 Kateri koli svetovni nazor je bodisi bliže ide-
alizmu ali pa bliže materializmu. V tem smislu se je posluževal oznak kot
»idealistični realizem«, »naturalistični realizem«36 ipd.
Vsaka doba naj bi imela po Vurniku svoj značilni in prevladujoči sve-
tovni nazor, znotraj katerega so sicer obstajale na prostor ali na kaj druge-
ga vezane različice. Srednji vek naj bi bil izazito idealističen, sledeče obdob-
je renesanse naturalistično.37 Prevladujoči svetovni nazor naj bi bil, kot je
bilo omenjeno, razviden tudi v prevladujočem slogu dobe, v tem smislu, da
se svetovni nazor izraža preko sloga.38 V zgodovini se iz obdobja v obdob-
je menja svetovni nazor, pogled na svet, občutevanje sveta, način življenja,
in obenem s tem se iz obdobja v obdobje menja tudi slog. Zmeraj se uvelja-
33 Vurnik je osnovni pogled na umetnost prevzel po svojem učitelju Izidorju Cankarju.
Ukmar, »Problem stila«, 78–79 in na več nadaljnjih mestih.
34 Vurnik, Uvod, 5.
35 Prav tam, 129.
36 Prav tam, 85.
37 Prav tam, 153.
38 Prav tam, 146.
168
Oglejmo si zdaj obrise Vurnikove misli.33 Vurnik je bil umetnostni
zgodovinar in zato je bil njegov pristop h glasbi kot predmetu misli bistve-
no drugačen od Kogojevega, ki je glasbo razumel le kot delo umetnika. Vu-
rnik je glasbo gledal kot družbeno danost in širok zgodovinski pojav, ki
presega posameznika. S tega zornega kota – zornega kota zgodovinarja – je
presojal obdobja, posamezne umetnike in posamezna glasbena dela.
V predgovoru v svoj Uvod Vurnik pove, da skuša odgovoriti na vpra-
šanje, kaj je »umetnostna vsebina glasbe«, kaj njen »pomen«, zaprt v »for-
mo«.34 V tem se nakazuje misel, ki pogosto zaveje iz njegovega pisanja, mi-
sel, da pomen glasbenega dela ni v glasbi sami, pač pa v ideji kot ubesedljivi
misli, ki jo lahko prepoznamo v glasbi.
Kot je razvidno iz nadaljevanja, je bil Vurnik prepričan, da je umet-
nost povezana s svojim okoljem na racionalno spoznavni in razložljivi na-
čin. Predstavljal si je, da umetnost dobe, zgodovinskega okolja in umet-
nost posameznika v njem nujno izraža prevladujoči svetovni nazor svoje
dobe ali zgodovinskega okolja: svetovni nazor, ki se da izraziti z besedami
kot določeni pogled na svet in človeka v njem. Za kateri koli svetovni nazor
je menil, da ga je možno določiti z mestom na enodimenzionalni premici,
na katere enem koncu je skrajni idealizem, ki priznava le obstoj duhovne-
ga, na drugi pa skrajni materializem, imenovan pri njem tudi naturalizem,
ki priznava le obstoj materialnega; med obema skrajnostma je po Vurniku
realizem, ki priznava oboje.35 Kateri koli svetovni nazor je bodisi bliže ide-
alizmu ali pa bliže materializmu. V tem smislu se je posluževal oznak kot
»idealistični realizem«, »naturalistični realizem«36 ipd.
Vsaka doba naj bi imela po Vurniku svoj značilni in prevladujoči sve-
tovni nazor, znotraj katerega so sicer obstajale na prostor ali na kaj druge-
ga vezane različice. Srednji vek naj bi bil izazito idealističen, sledeče obdob-
je renesanse naturalistično.37 Prevladujoči svetovni nazor naj bi bil, kot je
bilo omenjeno, razviden tudi v prevladujočem slogu dobe, v tem smislu, da
se svetovni nazor izraža preko sloga.38 V zgodovini se iz obdobja v obdob-
je menja svetovni nazor, pogled na svet, občutevanje sveta, način življenja,
in obenem s tem se iz obdobja v obdobje menja tudi slog. Zmeraj se uvelja-
33 Vurnik je osnovni pogled na umetnost prevzel po svojem učitelju Izidorju Cankarju.
Ukmar, »Problem stila«, 78–79 in na več nadaljnjih mestih.
34 Vurnik, Uvod, 5.
35 Prav tam, 129.
36 Prav tam, 85.
37 Prav tam, 153.
38 Prav tam, 146.
168
