Page 173 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 173
misel o glasbi v spisih treh slovenskih medvojnih glasbenih esejistov
Tretja vsebina glasbe je »estetska vsebina«; z ozirom na to je glasba
lahko le lepa ali grda. Ni jasno, kot kaj si je Vurnik predstavljal estetsko
vsebino. Poglavje o estetski vsebini govori namreč predvsem o svetovnem
nazoru in o tem, kako se le-ta izraža v glasbi. Domnevno si je Vurnik pred-
stavljal, da je glasba lepa, če se v njej idealno skladata formalna in pred-
metna vsebina, in se hkrati preko njenega sloga razločno izraža tudi dolo-
čeni svetovni nazor.48
Ko v poglavju o estetski vsebini Vurnik razmišlja o tem, kako naj bi se
svetovni nazor izražal v glasbi, kaj naj bi bila njena svetovnonazorska vse-
bina, glasbe ne razumeva v njenem glasbenoestetskem bistvu, pač pa sku-
ša slog in svetovni nazor, iz katerega izhaja, razbrati v samem glasbenem in
kompozicijskem gradivu, v tistem, kar je sam imenoval formalna vsebina,
tj. v glasbenih teoremih, abstrahiranih iz same glasbe, in v abstrahiranih
kompozicijskih tehnikah in postopkih. Temu je pripisoval slogovno vred-
nost, s tem pa implicitno tudi to, da so izraz določenega svetovnega nazora.
Tako naj bi bilo po njegovem mnenju srednjeveško koralno enoglasje izraz
idealizma, zato, ker nima možnosti čutnega učinkovanja; polifona umet-
nost 15. in 16. stol., ki sestoji sicer iz nečutnih melodij, vendar ima njihov
preplet nekaj čutnega, naj bi bila izraz realizma; homofonija – prevlada ene,
v smislu funkcijske harmonije zasnovane in razumljene melodije pa naj bi
bila izraz naturalizma, saj učinkuje predvsem čutno.49
Iz takih interpretacij je možno izpeljati Vurnikovo gledanje na kom-
pozicijsko tehniko. Vurnik večkrat poudari, da je gonilo razvoja človeški
duh, ne pa razvoj kompozicijske tehnike.50 To pomeni, da je vse tisto, kar je
sam imenoval formalna vsebine, tj. kompozicijski postopki, zgolj sredstvo,
preko katerega se izraža določena ideja, določeni svetovni nazor. Posledič-
no se na več mestih njegovega pisanja ustvarja vtis, da si je predstavljal, da
obstojijo glasbeni teoremi in kompozicijske tehnike ločeno od skladateljev,
da so apriorno dani, da so celo zunaj zgodovinskega razvoja, in da se jih
skladatelji poslužujejo z ozirom na svoj od svetovnega nazora odvisni slog.
Srednjeveški koral je torej enoglasen zaradi idealizma, ki naj bi obvladoval
celotni srednji vek; tvorci korala bi po Vurnikovem mnenju lahko kompo-
nirali tudi večglasno, če ne bi bili usmerjeni tako strogo idealistično.
Ob tem, ko je Vurnik na prikazani način abstraktom kompozicijskih
postopkov skušal pripisati slogovne in nazorske vrednosti, je nujno zašel
48 Prav tam, 131–132.
49 Prav tam, 130–131.
50 Prav tam, 128, 156.
171
Tretja vsebina glasbe je »estetska vsebina«; z ozirom na to je glasba
lahko le lepa ali grda. Ni jasno, kot kaj si je Vurnik predstavljal estetsko
vsebino. Poglavje o estetski vsebini govori namreč predvsem o svetovnem
nazoru in o tem, kako se le-ta izraža v glasbi. Domnevno si je Vurnik pred-
stavljal, da je glasba lepa, če se v njej idealno skladata formalna in pred-
metna vsebina, in se hkrati preko njenega sloga razločno izraža tudi dolo-
čeni svetovni nazor.48
Ko v poglavju o estetski vsebini Vurnik razmišlja o tem, kako naj bi se
svetovni nazor izražal v glasbi, kaj naj bi bila njena svetovnonazorska vse-
bina, glasbe ne razumeva v njenem glasbenoestetskem bistvu, pač pa sku-
ša slog in svetovni nazor, iz katerega izhaja, razbrati v samem glasbenem in
kompozicijskem gradivu, v tistem, kar je sam imenoval formalna vsebina,
tj. v glasbenih teoremih, abstrahiranih iz same glasbe, in v abstrahiranih
kompozicijskih tehnikah in postopkih. Temu je pripisoval slogovno vred-
nost, s tem pa implicitno tudi to, da so izraz določenega svetovnega nazora.
Tako naj bi bilo po njegovem mnenju srednjeveško koralno enoglasje izraz
idealizma, zato, ker nima možnosti čutnega učinkovanja; polifona umet-
nost 15. in 16. stol., ki sestoji sicer iz nečutnih melodij, vendar ima njihov
preplet nekaj čutnega, naj bi bila izraz realizma; homofonija – prevlada ene,
v smislu funkcijske harmonije zasnovane in razumljene melodije pa naj bi
bila izraz naturalizma, saj učinkuje predvsem čutno.49
Iz takih interpretacij je možno izpeljati Vurnikovo gledanje na kom-
pozicijsko tehniko. Vurnik večkrat poudari, da je gonilo razvoja človeški
duh, ne pa razvoj kompozicijske tehnike.50 To pomeni, da je vse tisto, kar je
sam imenoval formalna vsebine, tj. kompozicijski postopki, zgolj sredstvo,
preko katerega se izraža določena ideja, določeni svetovni nazor. Posledič-
no se na več mestih njegovega pisanja ustvarja vtis, da si je predstavljal, da
obstojijo glasbeni teoremi in kompozicijske tehnike ločeno od skladateljev,
da so apriorno dani, da so celo zunaj zgodovinskega razvoja, in da se jih
skladatelji poslužujejo z ozirom na svoj od svetovnega nazora odvisni slog.
Srednjeveški koral je torej enoglasen zaradi idealizma, ki naj bi obvladoval
celotni srednji vek; tvorci korala bi po Vurnikovem mnenju lahko kompo-
nirali tudi večglasno, če ne bi bili usmerjeni tako strogo idealistično.
Ob tem, ko je Vurnik na prikazani način abstraktom kompozicijskih
postopkov skušal pripisati slogovne in nazorske vrednosti, je nujno zašel
48 Prav tam, 131–132.
49 Prav tam, 130–131.
50 Prav tam, 128, 156.
171
