Page 285 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 285
r adio ljubljana v prvem desetletju svojega delovanja ...
Inštitucija: glasbenost Radia Ljubljana
Na mesto urednika glasbe je ob ustanovitvi RL in leto po promociji v dok-
torja muzikoloških znanosti na Dunaju nastopil dr. Anton Dolinar, ki je ob
Mariju Osani ostal na svojem položaju nepretrgoma celotno predvojno ra-
dijsko obdobje. Po prevzemu referata je odpotoval na večdnevni obisk du-
najskega in praškega radia, z namenom, da bi se seznanil z načinom in me-
todami dela obeh radijskih postaj. Kot glasbeni izobraženec je poznal in
razumel domače glasbene razmere, obenem pa se je zavedal specifike nove-
ga medija in značilnih lokalnih glasbenih potreb znotraj le-tega. Med prio-
ritetne naloge si je zadal »spraviti do veljave slovensko glasbo«, s poudarkom
na slovenski ljudski pesmi in njenih priredbah. Dolinar se je zelo dobro za-
vedal pomena umetne glasbe,29 obenem pa tudi funkcije radijskega medija,
ki je moral ustreči potrebam širših ljudskih množic oz. ekonomskim inte-
resom, kjer se je kvaliteta sprva in predvsem merila s številom naročnikov.
Da si je Dolinar želel sistematične urejenosti celega glasbenega programa
postane očitno, ko je po dvoletnem delu izjavil, da »programa ni mogoče
shematizirati, vnanje razmere ga nujno silijo k nekemu valovanju«.30
Južnoslovenska pevska zveza, Hubadova in Ipavčeva župa, Narodna odbrana,
Dramatski društvi v Ljubljani in Mariboru, Oblastna odbora Jadranske straže v
Ljubljani in Mariboru, obe Zvezi jugoslovanskih naprednih starešin, Vodnikova
družba, Zveza slovenskih fantov in deklet, Zveza kulturnih društev v Ljubljani in
Mariboru ter Ciril-Metodova družba. Na protestno pismo so odgovarjali prokatoliški
časopisi, Radio Ljubljana pa v VIII/20 - 10. maja z uvodnikom ‚Kdo so in kaj hočejo‘.«
V: Zorn: »Kronika Radiotelevizije Ljubljana za leto 1936«, 4–9.
29 »Naloga našega radia v glasbenem oziru je, da spravi do veljave slovensko glasbo.
[...] Zborov in pevskih ansamblov imamo nekaj, radijski orkester je med najboljšimi.
Posebno poglavje pač tvorijo pevci solisti. Držimo se načela, naj bolj priznani pev-
ci ne nastopajo prepogosto, ker postane sicer njih nastop prevsakdanji. [...] Šlo mi je
vse doslej za to, da ustrežemo čim več odjemalcem. [...] V načrtu za prihodnjo sezijo
pa imam sistematično izgradnjo glasbene izobrazbe naših poslušalcev. Uvesti mis-
lim tečaj pevskega pouka (glasovne vaje), ki bo dobrodošel vsakemu našemu, zlasti
podeželskemu pevcu. Nujen in važen bo s tem v zvezi tečaj iz glasbene teorije. Prav
tako bo dobrodošel tečaj iz harmonije. Za najširše kroge poslušalstva in dvig njih
glasbene kulture pa bo važen tečaj iz oblikoslovja, ki bo sistematsko uvajal v raz-
ne vrste glasbenih umetnin (sonata itd.) v zvezi s predavanji o splošnih glasbenih
vprašanjih, o glasbeni zgodovini, slogu itd. V tem okviru bo treba urejati glasbe-
ne programe. Podčrtati moram pri tem razumevanje večine naših glasbenih faktor-
jev za sodelovanje pri delu naše postaje, zlasti opere in njenega ravnatelja g. dr. M.
Poliča, ter Glasbene Matice ljubljanske. [...] Težko je sestaviti stalen program za štir-
inajst dni naprej. Pri orkestru in predavanjih koncem koncev ni take težave. Težko je
s solisti in drugimi opernimi močmi, za katere je težko določiti vnaprej, kdaj morejo
biti na razpolago.« »’Glasba v našem radiu’ pogovor z glasbenim referentom Dr. An-
tonom Dolinarjem«, Radio Ljubljana 1, 4 (1929): 1–2.
30 »Naši obiski.« Radio Ljubljana 3, 4 (1931): 38.
283
Inštitucija: glasbenost Radia Ljubljana
Na mesto urednika glasbe je ob ustanovitvi RL in leto po promociji v dok-
torja muzikoloških znanosti na Dunaju nastopil dr. Anton Dolinar, ki je ob
Mariju Osani ostal na svojem položaju nepretrgoma celotno predvojno ra-
dijsko obdobje. Po prevzemu referata je odpotoval na večdnevni obisk du-
najskega in praškega radia, z namenom, da bi se seznanil z načinom in me-
todami dela obeh radijskih postaj. Kot glasbeni izobraženec je poznal in
razumel domače glasbene razmere, obenem pa se je zavedal specifike nove-
ga medija in značilnih lokalnih glasbenih potreb znotraj le-tega. Med prio-
ritetne naloge si je zadal »spraviti do veljave slovensko glasbo«, s poudarkom
na slovenski ljudski pesmi in njenih priredbah. Dolinar se je zelo dobro za-
vedal pomena umetne glasbe,29 obenem pa tudi funkcije radijskega medija,
ki je moral ustreči potrebam širših ljudskih množic oz. ekonomskim inte-
resom, kjer se je kvaliteta sprva in predvsem merila s številom naročnikov.
Da si je Dolinar želel sistematične urejenosti celega glasbenega programa
postane očitno, ko je po dvoletnem delu izjavil, da »programa ni mogoče
shematizirati, vnanje razmere ga nujno silijo k nekemu valovanju«.30
Južnoslovenska pevska zveza, Hubadova in Ipavčeva župa, Narodna odbrana,
Dramatski društvi v Ljubljani in Mariboru, Oblastna odbora Jadranske straže v
Ljubljani in Mariboru, obe Zvezi jugoslovanskih naprednih starešin, Vodnikova
družba, Zveza slovenskih fantov in deklet, Zveza kulturnih društev v Ljubljani in
Mariboru ter Ciril-Metodova družba. Na protestno pismo so odgovarjali prokatoliški
časopisi, Radio Ljubljana pa v VIII/20 - 10. maja z uvodnikom ‚Kdo so in kaj hočejo‘.«
V: Zorn: »Kronika Radiotelevizije Ljubljana za leto 1936«, 4–9.
29 »Naloga našega radia v glasbenem oziru je, da spravi do veljave slovensko glasbo.
[...] Zborov in pevskih ansamblov imamo nekaj, radijski orkester je med najboljšimi.
Posebno poglavje pač tvorijo pevci solisti. Držimo se načela, naj bolj priznani pev-
ci ne nastopajo prepogosto, ker postane sicer njih nastop prevsakdanji. [...] Šlo mi je
vse doslej za to, da ustrežemo čim več odjemalcem. [...] V načrtu za prihodnjo sezijo
pa imam sistematično izgradnjo glasbene izobrazbe naših poslušalcev. Uvesti mis-
lim tečaj pevskega pouka (glasovne vaje), ki bo dobrodošel vsakemu našemu, zlasti
podeželskemu pevcu. Nujen in važen bo s tem v zvezi tečaj iz glasbene teorije. Prav
tako bo dobrodošel tečaj iz harmonije. Za najširše kroge poslušalstva in dvig njih
glasbene kulture pa bo važen tečaj iz oblikoslovja, ki bo sistematsko uvajal v raz-
ne vrste glasbenih umetnin (sonata itd.) v zvezi s predavanji o splošnih glasbenih
vprašanjih, o glasbeni zgodovini, slogu itd. V tem okviru bo treba urejati glasbe-
ne programe. Podčrtati moram pri tem razumevanje večine naših glasbenih faktor-
jev za sodelovanje pri delu naše postaje, zlasti opere in njenega ravnatelja g. dr. M.
Poliča, ter Glasbene Matice ljubljanske. [...] Težko je sestaviti stalen program za štir-
inajst dni naprej. Pri orkestru in predavanjih koncem koncev ni take težave. Težko je
s solisti in drugimi opernimi močmi, za katere je težko določiti vnaprej, kdaj morejo
biti na razpolago.« »’Glasba v našem radiu’ pogovor z glasbenim referentom Dr. An-
tonom Dolinarjem«, Radio Ljubljana 1, 4 (1929): 1–2.
30 »Naši obiski.« Radio Ljubljana 3, 4 (1931): 38.
283
