Page 284 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 284
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
V začetku radia še ni bilo kriterijev za vrednotenje programa, zato je
razumljivo, da je bilo v prvih letih malo kritičnih poročil o njegovem delo-
vanju. Glasilo Radio Ljubljana, ki ga je ustanovila PZ, je bilo primarno na-
menjeno objavljanju tedenskih sporedov (vseh treh jugoslovanskih ter 21
evropskih postaj) ter člankov z vsebinskim težiščem na razvoju radiofonije.
Ko je bila s političnimi spremembami leta 1933 PZ razpuščena27 (posledično
je tudi zgubila koncesijo) in je postajo prevzelo novo (oz. liberalno) vodstvo,
je začelo leta 1934 izhajati še eno radijsko glasilo – Naš val. Naš val bi težko
razumeli kot vsebinski odgovor na glasilo Radio Ljubljana, prej kot neka-
kšno dopolnitev, razširitev, ali pa celo eno od variant konkurenčnega glasi-
la. Na ozadju obeh glasil se je uresničevala ideološka bitka dveh nasprotnih
političnih drž, zlasti Našega vala, ki je, po tem ko je PZ leta 1935 (po politič-
nih zasukih) dobila nazaj koncesijo, skušal njeno delo ocenjevati s kazalni-
ki premajhnega števila naročnikov. Diskurz je prešel na raven političnega,
ko je eden izmed piscev Novega vala zagovarjal centralizacijo in popolno
državno oblast nad radijsko postajo.28
27 Razpustitev Prosvetne zveze je bila posledica hudega unitarističnega pritiska kra-
ljeve diktature, ko je oblast leta 1933 razpustila vsa katoliška društva. Katoliške
društvene zveze so bile po zamenjavi vlade – z vstopom voditelja SLS Antona Koro-
šca v vlado – leta 1935 obnovljene. Glej: Dolenc, »Glavni problemi slovenske kulture
v prvi Jugoslaviji«, 93.
Z razpustitvijo Prosvetne zveze je Radio Ljubljana prešel v državno upravo (februarja
1933), kot novi upravnik pa je bil imenovan tričlanski komisariat. Po političnih
zasukih leta 1935 je novi minister za PTT Kaluđerić razveljavil odlok o popolnem
podržavljenju radijske postaje in dodelil upravljanje le-te nazaj Prosvetni zvezi, ki
je z 9. januarjem 1936 ponovno prevzela vodenje Radia Ljubljana. Glej: Jože Zorn:
»Kronika Radiotelevizije Ljubljana za leto 1936«, 2–34, v: Arhiv Slovenije, AS 1215,
Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 57.
28 V Zornovem poročilu za leto 1936 beremo, da so se od meseca aprila dalje »vrstili
mnogi napadi na odločitev vlade, ki je vrnila radijsko ljubljansko postajo v privatno
izrabljanje in jo dala v zakup Prosvetni zvezi. Dnevno časopisje tako imenovane
napredne smeri, predvsem Slovenski narod in Jutro, tednik Naš val so objavljali
protestne sestavke, protestno pismo je poslala Zveza kulturnih društev, senator
dr. Kramar pa je napadel odločitev na razpravi v finančnem odboru skupščine.
[...] Meseca aprila je bila v skupščini v Beogradu proračunska razprava. Minister
Kaluđerić je dejal, da je protest kulturnih slovenskih organizacij proti enostranski
rešitvi ljubljanske radijske postaje upravičen in da se bo potrudil za takšno rešitev,
ki bo ustrezala splošnim nacionalnim interesom in potrebam. Senator dr. Kramar
pa je med drugim izjavil, da se organizacija radiofonije ne bi smela prepustiti v
eksploatacijo privatnim družbam. [...] Tik pred proračunsko razpravo v skupščini
so tako imenovane napredne kulturne organizacije poslale ministru dr. Kaluđeriću
protestno pismo, ker je dal ljubljansko radijsko postajo ponovno v zakup Prosvetni
zvezi. Kajti Prosvetna zveza nikakor ne predstavlja niti kulturne Ljubljane niti
kulturne Slovenije. Spomenico so podpisali: Sokolski župi Ljubljana in Maribor,
282
V začetku radia še ni bilo kriterijev za vrednotenje programa, zato je
razumljivo, da je bilo v prvih letih malo kritičnih poročil o njegovem delo-
vanju. Glasilo Radio Ljubljana, ki ga je ustanovila PZ, je bilo primarno na-
menjeno objavljanju tedenskih sporedov (vseh treh jugoslovanskih ter 21
evropskih postaj) ter člankov z vsebinskim težiščem na razvoju radiofonije.
Ko je bila s političnimi spremembami leta 1933 PZ razpuščena27 (posledično
je tudi zgubila koncesijo) in je postajo prevzelo novo (oz. liberalno) vodstvo,
je začelo leta 1934 izhajati še eno radijsko glasilo – Naš val. Naš val bi težko
razumeli kot vsebinski odgovor na glasilo Radio Ljubljana, prej kot neka-
kšno dopolnitev, razširitev, ali pa celo eno od variant konkurenčnega glasi-
la. Na ozadju obeh glasil se je uresničevala ideološka bitka dveh nasprotnih
političnih drž, zlasti Našega vala, ki je, po tem ko je PZ leta 1935 (po politič-
nih zasukih) dobila nazaj koncesijo, skušal njeno delo ocenjevati s kazalni-
ki premajhnega števila naročnikov. Diskurz je prešel na raven političnega,
ko je eden izmed piscev Novega vala zagovarjal centralizacijo in popolno
državno oblast nad radijsko postajo.28
27 Razpustitev Prosvetne zveze je bila posledica hudega unitarističnega pritiska kra-
ljeve diktature, ko je oblast leta 1933 razpustila vsa katoliška društva. Katoliške
društvene zveze so bile po zamenjavi vlade – z vstopom voditelja SLS Antona Koro-
šca v vlado – leta 1935 obnovljene. Glej: Dolenc, »Glavni problemi slovenske kulture
v prvi Jugoslaviji«, 93.
Z razpustitvijo Prosvetne zveze je Radio Ljubljana prešel v državno upravo (februarja
1933), kot novi upravnik pa je bil imenovan tričlanski komisariat. Po političnih
zasukih leta 1935 je novi minister za PTT Kaluđerić razveljavil odlok o popolnem
podržavljenju radijske postaje in dodelil upravljanje le-te nazaj Prosvetni zvezi, ki
je z 9. januarjem 1936 ponovno prevzela vodenje Radia Ljubljana. Glej: Jože Zorn:
»Kronika Radiotelevizije Ljubljana za leto 1936«, 2–34, v: Arhiv Slovenije, AS 1215,
Fond Radiotelevizija Slovenije, t.e. 57.
28 V Zornovem poročilu za leto 1936 beremo, da so se od meseca aprila dalje »vrstili
mnogi napadi na odločitev vlade, ki je vrnila radijsko ljubljansko postajo v privatno
izrabljanje in jo dala v zakup Prosvetni zvezi. Dnevno časopisje tako imenovane
napredne smeri, predvsem Slovenski narod in Jutro, tednik Naš val so objavljali
protestne sestavke, protestno pismo je poslala Zveza kulturnih društev, senator
dr. Kramar pa je napadel odločitev na razpravi v finančnem odboru skupščine.
[...] Meseca aprila je bila v skupščini v Beogradu proračunska razprava. Minister
Kaluđerić je dejal, da je protest kulturnih slovenskih organizacij proti enostranski
rešitvi ljubljanske radijske postaje upravičen in da se bo potrudil za takšno rešitev,
ki bo ustrezala splošnim nacionalnim interesom in potrebam. Senator dr. Kramar
pa je med drugim izjavil, da se organizacija radiofonije ne bi smela prepustiti v
eksploatacijo privatnim družbam. [...] Tik pred proračunsko razpravo v skupščini
so tako imenovane napredne kulturne organizacije poslale ministru dr. Kaluđeriću
protestno pismo, ker je dal ljubljansko radijsko postajo ponovno v zakup Prosvetni
zvezi. Kajti Prosvetna zveza nikakor ne predstavlja niti kulturne Ljubljane niti
kulturne Slovenije. Spomenico so podpisali: Sokolski župi Ljubljana in Maribor,
282
