Page 298 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 298
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
no prepletalo. Na teh področjih in njihovih presečiščih je brstelo, živelo in
usihalo novo. V oporo bodo zato discipline, ki so običajno opredeljene kot
delne discipline sistematične in historične muzikologije. Poleg tega bodo v
pomoč nekateri uvidi komunikativnih struktur glasbe v istem družbenem
kontekstu. S tem smo opredelili zasnovo in vsebinski okvir razprave.
Slovenija in zlasti Primorska kot stičišče evropskih narodov
in križišče navzkrižnih interesov
Področje Primorske je v slovenskem, slovanskem in tudi evropskem pro-
storu posebnega značaja. Gre za stičiščno točko slovenskega – in zato tudi
slovanskega – sveta z romanskim in germanskim, v miru in žal tudi v voj-
ni, kar na tem področju ni bila redkost.
Celotna Slovenija je dežela, ki jo je Stvarnik postavil kot vrata v srce
Evrope. Je srednjeevropska dežela, ki počiva na križišču poti med medite-
ranskim in balkanskim jugom, germanskim severom, slovanskim in ma-
džarskim vzhodom in romanskim zahodom. Enak položaj križišča do-
bimo, če pogledamo iz vidika globalne razmejitve severne poloble: pri
Nanosu se stikata Vzhod in Zahod – t. i. Postojnska vrata. Skoraj nič dru-
gačna ni bila srednjeveška cerkvena razdelitev ozemlja Slovenije: meja je
potekala na čuden način kar po sredini enotnega ozemlja – in to diagonal-
na po Dravi. Tako jo je na neobičajen način določil Karel Veliki leta 811 za-
radi ostrih sporov med Oglejskim patriarhatom in Salzburško škofijo. To je
ustvarilo velike probleme svetima bratoma Cirilu in Metodu že pol stoletja
zatem. Pomeljiv je ukaz Karlovega odloka:
»Predictam provinciam Karantanorum ita inter (se) dividere
iussimus, ut Dravus Fluvius qui per mediam provinciam currit,
terminus ambarum dyoceseon esset.«2
Tak potek meje po sredini enotne politične tvorbe je bil za tedanji čas ne
le izjemen, temveč »v nasprotju s takrat veljavnim načelom, naj cerkve-
ne pravice ene dežele izvaja ena sama metropolija.«3 Takšnih križanj tu-
jih nasprotnih interesov nad ozemljem Slovenije v zgodovini ni bilo malo.
Križiščna zemljepisna lega je za narode in kulture zelo ugodna v času
miru. V nemirnih in zlasti v vojnih časih pa postane prostor, kjer se spo-
2 »Ukazujemo, da se omenjena provinca Karantanija tako razmeji, da bo reka Drava,
ki teče po sredini province, meja obeh škofij (diocez).« Prevod I. F.. Cit. po: Janez Hö-
fler, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem (Ljubljana: Viharnik, 2013), 13.
3 Höfler, istotam, 13.
296
no prepletalo. Na teh področjih in njihovih presečiščih je brstelo, živelo in
usihalo novo. V oporo bodo zato discipline, ki so običajno opredeljene kot
delne discipline sistematične in historične muzikologije. Poleg tega bodo v
pomoč nekateri uvidi komunikativnih struktur glasbe v istem družbenem
kontekstu. S tem smo opredelili zasnovo in vsebinski okvir razprave.
Slovenija in zlasti Primorska kot stičišče evropskih narodov
in križišče navzkrižnih interesov
Področje Primorske je v slovenskem, slovanskem in tudi evropskem pro-
storu posebnega značaja. Gre za stičiščno točko slovenskega – in zato tudi
slovanskega – sveta z romanskim in germanskim, v miru in žal tudi v voj-
ni, kar na tem področju ni bila redkost.
Celotna Slovenija je dežela, ki jo je Stvarnik postavil kot vrata v srce
Evrope. Je srednjeevropska dežela, ki počiva na križišču poti med medite-
ranskim in balkanskim jugom, germanskim severom, slovanskim in ma-
džarskim vzhodom in romanskim zahodom. Enak položaj križišča do-
bimo, če pogledamo iz vidika globalne razmejitve severne poloble: pri
Nanosu se stikata Vzhod in Zahod – t. i. Postojnska vrata. Skoraj nič dru-
gačna ni bila srednjeveška cerkvena razdelitev ozemlja Slovenije: meja je
potekala na čuden način kar po sredini enotnega ozemlja – in to diagonal-
na po Dravi. Tako jo je na neobičajen način določil Karel Veliki leta 811 za-
radi ostrih sporov med Oglejskim patriarhatom in Salzburško škofijo. To je
ustvarilo velike probleme svetima bratoma Cirilu in Metodu že pol stoletja
zatem. Pomeljiv je ukaz Karlovega odloka:
»Predictam provinciam Karantanorum ita inter (se) dividere
iussimus, ut Dravus Fluvius qui per mediam provinciam currit,
terminus ambarum dyoceseon esset.«2
Tak potek meje po sredini enotne politične tvorbe je bil za tedanji čas ne
le izjemen, temveč »v nasprotju s takrat veljavnim načelom, naj cerkve-
ne pravice ene dežele izvaja ena sama metropolija.«3 Takšnih križanj tu-
jih nasprotnih interesov nad ozemljem Slovenije v zgodovini ni bilo malo.
Križiščna zemljepisna lega je za narode in kulture zelo ugodna v času
miru. V nemirnih in zlasti v vojnih časih pa postane prostor, kjer se spo-
2 »Ukazujemo, da se omenjena provinca Karantanija tako razmeji, da bo reka Drava,
ki teče po sredini province, meja obeh škofij (diocez).« Prevod I. F.. Cit. po: Janez Hö-
fler, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem (Ljubljana: Viharnik, 2013), 13.
3 Höfler, istotam, 13.
296
