Page 303 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 303
ustvarjalnost pr imorskih skladateljev med italijansko okupacijo pr imorske ...
tem in podobnih projektih odigrala odločilno pobudniško in gonilno vlo-
go. Takšne pobude pa ne vzniknejo hipoma, še manj iz nič.
Prostor te razprave dovoljuje močno okrajšano navedbo le nekaj bi-
stvenih trditev v obliki sodb, ki sta jih obe strani v času sedemletnega dela
vzajemno uskladili.
»Komisija je na prvem zasedanju ugotovila, da je za njeno obrav-
navo pomembno zgodovinsko obdobje od 1880 do 1956, to je od za-
četkov nacionalno politične diferenciacije obmejnega prostora do
neposrednih posledic razmejitve po londonskem memorandumu.
Za boljšo preglednost poročila je obdelavo tematike razdelila po
uveljavljeni periodizaciji na štiri obdobja: 1880-1918, 1918-1941, 1941-
1945 in 1945-1956.«12
Predmet naše razprave je drugo obdobje (1918-1941), čeprav v tretjem in celo
četrtem-povojnem obdobju odnosi niso postali čez noč drugačni. V mal-
ce bolj sofisticirani in manj očitni obliki so ostajali podobni, kot so bili v
prejšnjih obdobjih genocidnega zatiranja. V tem se je Poročilo izkazalo kot
potrebno orodje v medsebojnih odnosih.
Poročilo takoj v začetku poseže v daljno zgodovino, v obdobje pred ti-
sočpetsto leti, ki ga označi kot prvi začetek slovensko-italijanskih odnosov.
S tem je podan pomenljiv uvod v obravnavo prvega konfliktnega obdobja
1880-1918.
»Slovensko-italijanski odnosti na jadranskem območju se začenja-
jo v kriznem obdobju, ki je sledilo propadu rimskega imperija, ko se
je po eni strani iz rimskih osnov razvilo italijanstvo, po drugi stra-
ni pa je prišlo do poselitve ozemlja s slovenskim prebivalstvom. Iz
večstoletnega sosedstva in sožitja obravnavamo obdobje, ki je na-
počilo okoli leta 1880 in je zaznamovano s konfliktnim odnosom
in slovensko-italijanskim narodnostnim sporom. Konflikt se je ple-
tel v državno - političnem okviru habsburške monarhije. Tej so se
med drugo polovico 14. stoletja in letom 1797 postopoma priključi-
la razna območja Avstrijskega primorja. Večnarodna habsburška
monarhija v drugi polovici 19. stoletja ni mogla izoblikovati poli-
tičnega sistema, ki naj bi v državnem ustroju v celoti zrcalil večna-
rodno družbo. Zato jo je pretresalo narodnostno vprašanje, ki ga
ni znala razrešiti. V okvir habsburškega narodnostnega vprašanja
sodi tudi slovensko-italijanski nesporazum, na katerega so vpliva-
12 Prav tam, 2001, str. 15.
301
tem in podobnih projektih odigrala odločilno pobudniško in gonilno vlo-
go. Takšne pobude pa ne vzniknejo hipoma, še manj iz nič.
Prostor te razprave dovoljuje močno okrajšano navedbo le nekaj bi-
stvenih trditev v obliki sodb, ki sta jih obe strani v času sedemletnega dela
vzajemno uskladili.
»Komisija je na prvem zasedanju ugotovila, da je za njeno obrav-
navo pomembno zgodovinsko obdobje od 1880 do 1956, to je od za-
četkov nacionalno politične diferenciacije obmejnega prostora do
neposrednih posledic razmejitve po londonskem memorandumu.
Za boljšo preglednost poročila je obdelavo tematike razdelila po
uveljavljeni periodizaciji na štiri obdobja: 1880-1918, 1918-1941, 1941-
1945 in 1945-1956.«12
Predmet naše razprave je drugo obdobje (1918-1941), čeprav v tretjem in celo
četrtem-povojnem obdobju odnosi niso postali čez noč drugačni. V mal-
ce bolj sofisticirani in manj očitni obliki so ostajali podobni, kot so bili v
prejšnjih obdobjih genocidnega zatiranja. V tem se je Poročilo izkazalo kot
potrebno orodje v medsebojnih odnosih.
Poročilo takoj v začetku poseže v daljno zgodovino, v obdobje pred ti-
sočpetsto leti, ki ga označi kot prvi začetek slovensko-italijanskih odnosov.
S tem je podan pomenljiv uvod v obravnavo prvega konfliktnega obdobja
1880-1918.
»Slovensko-italijanski odnosti na jadranskem območju se začenja-
jo v kriznem obdobju, ki je sledilo propadu rimskega imperija, ko se
je po eni strani iz rimskih osnov razvilo italijanstvo, po drugi stra-
ni pa je prišlo do poselitve ozemlja s slovenskim prebivalstvom. Iz
večstoletnega sosedstva in sožitja obravnavamo obdobje, ki je na-
počilo okoli leta 1880 in je zaznamovano s konfliktnim odnosom
in slovensko-italijanskim narodnostnim sporom. Konflikt se je ple-
tel v državno - političnem okviru habsburške monarhije. Tej so se
med drugo polovico 14. stoletja in letom 1797 postopoma priključi-
la razna območja Avstrijskega primorja. Večnarodna habsburška
monarhija v drugi polovici 19. stoletja ni mogla izoblikovati poli-
tičnega sistema, ki naj bi v državnem ustroju v celoti zrcalil večna-
rodno družbo. Zato jo je pretresalo narodnostno vprašanje, ki ga
ni znala razrešiti. V okvir habsburškega narodnostnega vprašanja
sodi tudi slovensko-italijanski nesporazum, na katerega so vpliva-
12 Prav tam, 2001, str. 15.
301
