Page 302 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 302
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
dostopno tudi v angleškem prevodu.9 Komisija je bila postavljena na najvišji
meddržavni ravni, kot beremo v uvodnem spremnem pismu obeh sopred-
sednikov komisije Poročila:
»Z izmenjavo not sta ministra za zunanje zadeve Slovenije in Ita-
lije oktobra 1993 določila ustanovitev mešane slovensko-italijanske
zgodovinsko-kulturne komisije z nalogo, da celovito in natančno
prouči vse pomembne vidike v zgodovini političnih in kulturnih od-
nosov med dvema narodoma«10.
Člane vsake strani sta z ministrskimi odloki določila slovenski in itali-
janski zunanji minister. Delo komisije je trajalo sedem let: od leta 1993 do
2000. Komisija je bila pri svojem delu popolnoma avtonomna in svobodno
zasedala na plenumih, kjer je pretresala gradiva. Kljub pomanjkljivostim,
ki jih takšen podvig pričakovano vsebuje, je to trenutno najbolj avtoritativ-
no zgodovinsko besedilo, ki se nanaša na to specifično vprašanje.
V besedilu je jasno prepoznana želja, da bi skupaj ustvarili besedilo, ki
bo vsebovalo le neizpodbitna zgodovinska dejstva, sodbe in interpretacije
dogajanj, ki jih ne bi bilo mogoče obojestransko zanikati. Tudi časovni raz-
pon obravnavanega obdobja (1880-1956) je razumno širok, da je lahko zajel
poglobljeno tudi korenine, filogenezo in vzročne povezave nekaterih kont-
roverznih a bolečih in tragičnih dogajanj med leti 1915 in 1945, pa vse do leta
1956. Pobuda in delo te komisije je vzoren primer dobre prakse na podob-
nih konfliktnih področjih, konkretno pa je močno orodje in opora pri nor-
malizaciji odnosov obeh narodov ob slovenski zahodni oz. na italijanski se-
vero-vzhodni meji.11
S tem smo podali že prvi konkreten učinek večdesetletnih naporov
prebivalcev na primorskem delu Slovenije, kjer je ravno slovenska stran pri
9 Slovenska stran: dr. Milica Kacin Wohinz (sopredsednica), dr. Nevenka Troha, dr.
France Dolinar, dr. Branko Marušič, dr. Andrej Vovko, dr. Boris Mlakar; dr. Boris
Gombač, g. Aleksander (Saša) Vuga. Italijanska stran: prof. Sergio Bartole (sopred-
sednik, do 9.3.1999), prof. Giorgio Conetti (sopredsednik, od 10.3.1999), prof. Fulvio
Tomizza, prof. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pag-
nini, prof. Angelo Ara, prof. Raoul Pupo, prof. Marina Cattaruzza. Slovensko-itali-
janski odnosi 1880-1956. Poročilo … (Ljubljana: Nova revija, 2001), str. 4.
10 Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956. Poročilo …, prav tam, str. 14.
11 V isto smer kaže predlog obeh sopredsednikov komisije ministroma za zunanje za-
deve Republike Slovenije in Italije, kjer konkretno nakažata »nekaj možnosti, kako
praktično uporabiti ta dokument: (1) uradna javna predstavitev dokumenta v glavnih
mestih obeh držav, po možnosti v akademskem okolju, kot znak trdne sprave med obe-
ma narodoma, (2) objava teksta v dvojezični obliki, (3) objava temeljnih študij in (4)
vključitev poročila med vsebine, obravnavane na srednjih šolah.« V: Prav tam, str. 16.
300
dostopno tudi v angleškem prevodu.9 Komisija je bila postavljena na najvišji
meddržavni ravni, kot beremo v uvodnem spremnem pismu obeh sopred-
sednikov komisije Poročila:
»Z izmenjavo not sta ministra za zunanje zadeve Slovenije in Ita-
lije oktobra 1993 določila ustanovitev mešane slovensko-italijanske
zgodovinsko-kulturne komisije z nalogo, da celovito in natančno
prouči vse pomembne vidike v zgodovini političnih in kulturnih od-
nosov med dvema narodoma«10.
Člane vsake strani sta z ministrskimi odloki določila slovenski in itali-
janski zunanji minister. Delo komisije je trajalo sedem let: od leta 1993 do
2000. Komisija je bila pri svojem delu popolnoma avtonomna in svobodno
zasedala na plenumih, kjer je pretresala gradiva. Kljub pomanjkljivostim,
ki jih takšen podvig pričakovano vsebuje, je to trenutno najbolj avtoritativ-
no zgodovinsko besedilo, ki se nanaša na to specifično vprašanje.
V besedilu je jasno prepoznana želja, da bi skupaj ustvarili besedilo, ki
bo vsebovalo le neizpodbitna zgodovinska dejstva, sodbe in interpretacije
dogajanj, ki jih ne bi bilo mogoče obojestransko zanikati. Tudi časovni raz-
pon obravnavanega obdobja (1880-1956) je razumno širok, da je lahko zajel
poglobljeno tudi korenine, filogenezo in vzročne povezave nekaterih kont-
roverznih a bolečih in tragičnih dogajanj med leti 1915 in 1945, pa vse do leta
1956. Pobuda in delo te komisije je vzoren primer dobre prakse na podob-
nih konfliktnih področjih, konkretno pa je močno orodje in opora pri nor-
malizaciji odnosov obeh narodov ob slovenski zahodni oz. na italijanski se-
vero-vzhodni meji.11
S tem smo podali že prvi konkreten učinek večdesetletnih naporov
prebivalcev na primorskem delu Slovenije, kjer je ravno slovenska stran pri
9 Slovenska stran: dr. Milica Kacin Wohinz (sopredsednica), dr. Nevenka Troha, dr.
France Dolinar, dr. Branko Marušič, dr. Andrej Vovko, dr. Boris Mlakar; dr. Boris
Gombač, g. Aleksander (Saša) Vuga. Italijanska stran: prof. Sergio Bartole (sopred-
sednik, do 9.3.1999), prof. Giorgio Conetti (sopredsednik, od 10.3.1999), prof. Fulvio
Tomizza, prof. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pag-
nini, prof. Angelo Ara, prof. Raoul Pupo, prof. Marina Cattaruzza. Slovensko-itali-
janski odnosi 1880-1956. Poročilo … (Ljubljana: Nova revija, 2001), str. 4.
10 Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956. Poročilo …, prav tam, str. 14.
11 V isto smer kaže predlog obeh sopredsednikov komisije ministroma za zunanje za-
deve Republike Slovenije in Italije, kjer konkretno nakažata »nekaj možnosti, kako
praktično uporabiti ta dokument: (1) uradna javna predstavitev dokumenta v glavnih
mestih obeh držav, po možnosti v akademskem okolju, kot znak trdne sprave med obe-
ma narodoma, (2) objava teksta v dvojezični obliki, (3) objava temeljnih študij in (4)
vključitev poročila med vsebine, obravnavane na srednjih šolah.« V: Prav tam, str. 16.
300
