Page 50 - Kesič, Dragan, Likar, Borut (2018). Komercializacija novosti za neekonomiste. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
11 Oblike komercializacije novosti
pravljeni. Za marsikoga je to življenjski moto, saj mu omogoča dina-
mično življenje, ki si ga kroji po lastnih zamislih. Za marsikoga pa je ob
izgubi službe to nuja. V Sloveniji »biti podjetnik« še vedno večinoma ni
vrednota in želja večine.
Ustanovitev lastnega podjetja je smiselna v primerih, ko imamo za to
potrebne vire (ljudi, sredstva, opremo . . . ali pa vsaj idejo in veliko vo-
lje). Pomemben je tudi potencialni trg. Skušati konkurirati na področju
množične proizvodnje je večinoma nesmisel. Uspešna majhna in mlada
podjetja praviloma iščejo tržne niše in gradijo na specifičnih znanjih,
virih in idejah, ki prinašajo tržne prednosti.
Skupna naložba
Pri skupni naložbi gre za obliko sodelovanja z nekom (posameznikom
ali podjetjem), ki ima določena znanja, izkušnje, tehnologijo, trge, fi-
nančna sredstva ipd. Namen je torej pridobitev komplementarnih vi-
rov. Skupna naložba pomeni po eni strani delitev del in odgovornosti
pa tudi zaslužka.
Prednosti. Pogosto se ustanovi tudi zato, ker se določene investicije
tako lažje financira, zmanjša se tveganje pa tudi hitreje pridemo s pro-
izvodom na trg, kar je danes še kako pomembno. Tudi če z idejo zač-
nemo kot posameznik, je včasih smiselno sodelavce povabiti v skupno
naložbo, saj tako ni potrebno financirati na primer dragega razvoja, ki
ga partner opravi kot vložek v podjetje.
Slabosti. Te so potreba po trajnem dogovarjanju in neredki nespora-
zumi. Vsekakor pa je smiselno jasno definirati vložke vsakega od par-
tnerjev – finančne, vloženo delo, opremo, know-how oziroma intelek-
tualno lastnino.
Skupno podjetje
Pogosto je skupna naložba prehodna oblika sodelovanja. Ko posel steče,
je pogosto smiselno ustanoviti novo podjetje, kjer so lastniški deleži in
ostale oblike pravno-finančnih zadev jasno urejene.
Spin-off
Spin-off oziroma hčerinska podjetja so posebna oblika »navadnega«
podjetja. Nastanejo praviloma na podlagi znanja in intelektualne la-
stnine (i l) raziskovalcev iz (najpogosteje) javnih inštitutov oziroma
univerz (j r o – javna raziskovalna organizacija). Ključni cilj je komer-
cializacija in ustvarjanje dobička s izkoriščanjem know-howa oziroma
50
pravljeni. Za marsikoga je to življenjski moto, saj mu omogoča dina-
mično življenje, ki si ga kroji po lastnih zamislih. Za marsikoga pa je ob
izgubi službe to nuja. V Sloveniji »biti podjetnik« še vedno večinoma ni
vrednota in želja večine.
Ustanovitev lastnega podjetja je smiselna v primerih, ko imamo za to
potrebne vire (ljudi, sredstva, opremo . . . ali pa vsaj idejo in veliko vo-
lje). Pomemben je tudi potencialni trg. Skušati konkurirati na področju
množične proizvodnje je večinoma nesmisel. Uspešna majhna in mlada
podjetja praviloma iščejo tržne niše in gradijo na specifičnih znanjih,
virih in idejah, ki prinašajo tržne prednosti.
Skupna naložba
Pri skupni naložbi gre za obliko sodelovanja z nekom (posameznikom
ali podjetjem), ki ima določena znanja, izkušnje, tehnologijo, trge, fi-
nančna sredstva ipd. Namen je torej pridobitev komplementarnih vi-
rov. Skupna naložba pomeni po eni strani delitev del in odgovornosti
pa tudi zaslužka.
Prednosti. Pogosto se ustanovi tudi zato, ker se določene investicije
tako lažje financira, zmanjša se tveganje pa tudi hitreje pridemo s pro-
izvodom na trg, kar je danes še kako pomembno. Tudi če z idejo zač-
nemo kot posameznik, je včasih smiselno sodelavce povabiti v skupno
naložbo, saj tako ni potrebno financirati na primer dragega razvoja, ki
ga partner opravi kot vložek v podjetje.
Slabosti. Te so potreba po trajnem dogovarjanju in neredki nespora-
zumi. Vsekakor pa je smiselno jasno definirati vložke vsakega od par-
tnerjev – finančne, vloženo delo, opremo, know-how oziroma intelek-
tualno lastnino.
Skupno podjetje
Pogosto je skupna naložba prehodna oblika sodelovanja. Ko posel steče,
je pogosto smiselno ustanoviti novo podjetje, kjer so lastniški deleži in
ostale oblike pravno-finančnih zadev jasno urejene.
Spin-off
Spin-off oziroma hčerinska podjetja so posebna oblika »navadnega«
podjetja. Nastanejo praviloma na podlagi znanja in intelektualne la-
stnine (i l) raziskovalcev iz (najpogosteje) javnih inštitutov oziroma
univerz (j r o – javna raziskovalna organizacija). Ključni cilj je komer-
cializacija in ustvarjanje dobička s izkoriščanjem know-howa oziroma
50
