Page 52 - Kesič, Dragan, Likar, Borut (2018). Komercializacija novosti za neekonomiste. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
11 Oblike komercializacije novosti
• Eden pomembnih elementov je sorazmernostno načelo, ki določa
višino licenčnine kot delež ustvarjenih prihodkov kupca licence.
Poenostavljeno povedano, izumitelj dobi določen odstotek od pri-
hodkov novega lastnika licence.
• Licenco se lahko proda samo za določene trge, časovno obdobje ali
pa za uporabo v obliki vnaprej določenih končnih izdelkov.
Za mnoge izumitelje oziroma raziskovalce/profesorje je to najprimer-
nejša oblika izkoriščanja izuma. Še posebno v sledečih primerih:
• ne želijo stopiti v podjetniške vode;
• ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev podjetja (sredstva viri ipd.
– glej poglavje Podjetje);
• hitro lahko pridejo do sredstev;
• ne želijo prevzeti tveganja pri komercializaciji in pri varovanju il
pred tretjimi osebami (na primer posnemovalci – kraja ali posne-
manje).
Pogoj za licenciranje ali odprodajo:
• velika komercialna zanimivost – ta mora biti večja kot v primeru,
da se odločimo za komercializacijo prek lastnega podjetja;
• kakovostna zaščita – ta je odvisna od kakovosti same prijave, pred-
hodnih prijav in tudi narave novosti.
Nekatere rešitve se lahko razmeroma dobro zaščiti, vse pa zaradi na-
rave izuma ne nudijo možnosti za enako dobro zaščito.
Določene vrste izumov sami sploh ne moremo izkoriščati in je li-
cenciranje skorajda edina možna oblika komercialnega izkoriščanja, kot
opredeljujejo spodnji primeri.
• Sestavni deli izdelkov, naprav oziroma sistemov, kjer je naš izum
le del celote (ki je varovana že z drugimi patenti). Tak primer je na
primer regulacija temperature v loncu s pomočjo merjenja tempe-
rature v pokrovki, ki deluje le v povezavi s štedilnikom. Licencira-
nje je smiselno za proizvajalca štedilnikov, ki bo ustrezno tehnolo-
gijo vgradil v štedilnik in izdeloval tudi napravo, ki se jo pritrdi na
pokrovko. Podoben primer je odpirač na pločevinki, ki je funkcio-
nalen v povezavi s pločevinko.
• Izdelki, ki so izredno dragi oziroma imajo visoke zagonske stroške
in zahtevajo množično proizvodnjo (na primer izdelava »custom
design elektronike«).
52
• Eden pomembnih elementov je sorazmernostno načelo, ki določa
višino licenčnine kot delež ustvarjenih prihodkov kupca licence.
Poenostavljeno povedano, izumitelj dobi določen odstotek od pri-
hodkov novega lastnika licence.
• Licenco se lahko proda samo za določene trge, časovno obdobje ali
pa za uporabo v obliki vnaprej določenih končnih izdelkov.
Za mnoge izumitelje oziroma raziskovalce/profesorje je to najprimer-
nejša oblika izkoriščanja izuma. Še posebno v sledečih primerih:
• ne želijo stopiti v podjetniške vode;
• ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev podjetja (sredstva viri ipd.
– glej poglavje Podjetje);
• hitro lahko pridejo do sredstev;
• ne želijo prevzeti tveganja pri komercializaciji in pri varovanju il
pred tretjimi osebami (na primer posnemovalci – kraja ali posne-
manje).
Pogoj za licenciranje ali odprodajo:
• velika komercialna zanimivost – ta mora biti večja kot v primeru,
da se odločimo za komercializacijo prek lastnega podjetja;
• kakovostna zaščita – ta je odvisna od kakovosti same prijave, pred-
hodnih prijav in tudi narave novosti.
Nekatere rešitve se lahko razmeroma dobro zaščiti, vse pa zaradi na-
rave izuma ne nudijo možnosti za enako dobro zaščito.
Določene vrste izumov sami sploh ne moremo izkoriščati in je li-
cenciranje skorajda edina možna oblika komercialnega izkoriščanja, kot
opredeljujejo spodnji primeri.
• Sestavni deli izdelkov, naprav oziroma sistemov, kjer je naš izum
le del celote (ki je varovana že z drugimi patenti). Tak primer je na
primer regulacija temperature v loncu s pomočjo merjenja tempe-
rature v pokrovki, ki deluje le v povezavi s štedilnikom. Licencira-
nje je smiselno za proizvajalca štedilnikov, ki bo ustrezno tehnolo-
gijo vgradil v štedilnik in izdeloval tudi napravo, ki se jo pritrdi na
pokrovko. Podoben primer je odpirač na pločevinki, ki je funkcio-
nalen v povezavi s pločevinko.
• Izdelki, ki so izredno dragi oziroma imajo visoke zagonske stroške
in zahtevajo množično proizvodnjo (na primer izdelava »custom
design elektronike«).
52
