Page 188 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 188
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
pridobiti vsi, ki se s tem področjem ukvarjajo. V družbi je potrebno prese-
či zakoreninjene stereotipe o starosti in o starih ljudeh.
Razumeti moramo, kaj porast deleža starejših pomeni za funkcio-
niranje družin, ki se iz dvogeneracijskih spreminjajo v trigeneracijske.
Ugotavljamo, da moramo poznati in se zavedati potreb, ki se pojavlja-
jo pri starejših ljudeh in ki so osnova za usmerjanje aktivnosti pri delu s to
populacijo. Pri tem moramo izhajati iz vsebin, ki omogočajo starejšim lju-
dem kvalitetno preživljanje tega življenjskega obdobja.
Starejši ljudje, kot tudi tisti, ki jim pomagajo, morajo biti pozorni pred-
vsem na ohranjanje in razširjanje socialnih mrež, v katere so vpeti posa-
mezniki. Te mreže so pomemben dejavnik zdravja in blažilec različnih ži-
vljenjskih dogajanj. Pomembne so tako v povezavah oseb istih generacij kot
tudi za medgeneracijsko sodelovanje.
Država kot nosilka socialne politike mora v omogočanju javnih in
zasebnih programov ter v snovanju aktualnih zakonskih okvirov najti
odgovore na te razmere in omogočiti razvoj obstoječega sistema.
Bistveni cilj dela s starejšimi ljudmi je povečevanje njihove zmožnos-
ti in sposobnosti za soočanje s težavami, ki se pojavijo v starosti, in uspeš-
no premagovanje problemov.
Zaključujemo, da se lahko konkretno socialnopedagoško delo za sta-
rejše realizira tako v obstoječih institucijah kot v obliki lastne podjetniške
iniciative. Pomembno je, da v socialnopedagoške izobraževalne programe
vključujemo čim več vsebin, ki so neposredno povezane z delom s starej-
šimi ljudmi. Hkrati je potrebno ozaveščanje tako socialnih pedagogov kot
širše družbe, da sta socialna pedagogika in pomoč ljudem v obdobju sta-
rosti kompatibilna.
Literatura
Anzeljc, N. (2012). Socialne mreže starostnikov in vloga socialnega pedago-
ga v institucionalnem varstvu (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani,
Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Etični kodeks delavcev na področju socialne pedagogike. (2006). V B. Dekleva,
A. Kobolt, Š. Razpotnik, M. Sande, D. Zorc-Maver (ur.), Socialna pedago-
gika – izbrani koncepti stroke (str. 191–196). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Hlebec, V. (2009). Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej.
186
pridobiti vsi, ki se s tem področjem ukvarjajo. V družbi je potrebno prese-
či zakoreninjene stereotipe o starosti in o starih ljudeh.
Razumeti moramo, kaj porast deleža starejših pomeni za funkcio-
niranje družin, ki se iz dvogeneracijskih spreminjajo v trigeneracijske.
Ugotavljamo, da moramo poznati in se zavedati potreb, ki se pojavlja-
jo pri starejših ljudeh in ki so osnova za usmerjanje aktivnosti pri delu s to
populacijo. Pri tem moramo izhajati iz vsebin, ki omogočajo starejšim lju-
dem kvalitetno preživljanje tega življenjskega obdobja.
Starejši ljudje, kot tudi tisti, ki jim pomagajo, morajo biti pozorni pred-
vsem na ohranjanje in razširjanje socialnih mrež, v katere so vpeti posa-
mezniki. Te mreže so pomemben dejavnik zdravja in blažilec različnih ži-
vljenjskih dogajanj. Pomembne so tako v povezavah oseb istih generacij kot
tudi za medgeneracijsko sodelovanje.
Država kot nosilka socialne politike mora v omogočanju javnih in
zasebnih programov ter v snovanju aktualnih zakonskih okvirov najti
odgovore na te razmere in omogočiti razvoj obstoječega sistema.
Bistveni cilj dela s starejšimi ljudmi je povečevanje njihove zmožnos-
ti in sposobnosti za soočanje s težavami, ki se pojavijo v starosti, in uspeš-
no premagovanje problemov.
Zaključujemo, da se lahko konkretno socialnopedagoško delo za sta-
rejše realizira tako v obstoječih institucijah kot v obliki lastne podjetniške
iniciative. Pomembno je, da v socialnopedagoške izobraževalne programe
vključujemo čim več vsebin, ki so neposredno povezane z delom s starej-
šimi ljudmi. Hkrati je potrebno ozaveščanje tako socialnih pedagogov kot
širše družbe, da sta socialna pedagogika in pomoč ljudem v obdobju sta-
rosti kompatibilna.
Literatura
Anzeljc, N. (2012). Socialne mreže starostnikov in vloga socialnega pedago-
ga v institucionalnem varstvu (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani,
Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Etični kodeks delavcev na področju socialne pedagogike. (2006). V B. Dekleva,
A. Kobolt, Š. Razpotnik, M. Sande, D. Zorc-Maver (ur.), Socialna pedago-
gika – izbrani koncepti stroke (str. 191–196). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Hlebec, V. (2009). Starejši ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej.
186
