Page 192 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 192
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
jekte pritegniti strokovnjake različnih področij, od mornarjev, alpinistov
do gozdarjev ipd.
Pedagoški cilji so postavljeni na osebna področja mladih, na socialno,
motorično in kognitivno področje.
Problematika transfera v domače okolje ima namen osvetliti ozave-
ščanje razpoloženja med počitnicami in prostim časom, neadekvatnost
medijev, na kratkotrajne ponudbe, pomanjkljivo evalvacijo. Temu naspro-
ti je potrebno postaviti jasne cilje, dolžino doživljajskopedagoškega proce-
sa, dolgoročno in homogeno skupinsko strukturo, ustrezne medije in re-
fleksivno obdelavo. Prav tako je potrebno ozavestiti meje in nevarnosti ter
tako poskrbeti za varnost.
Doživljajska pedagogika je področje pedagoške znanosti oz. pedago-
ška disciplina, ki je postala v zadnjih desetletjih tudi znanstveno utemelje-
na1 (Krajnčan, 2007). Je znanstvena sinteza praks, ki poudarja celostno pe-
dagogiko, osebno – odnosno2 noto ter neposredno izkušnjo kot pomembne
elemente pedagoškega delovanja, ki se med seboj pomembno povezujejo
(Krajnčan, 2006). Doživljajska pedagogika je način vzgajanja otrok in mla-
dostnikov oz. vzgoja za življenje (Krajnčan, 2007; AFET, 1992 v Krajnčan,
2007). Doživljajska pedagogika se pomembno vključuje v sistem socialno-
pedagoške pomoči, v vzgojno-izobraževalne namene, prevencije, terapije
ter sega tudi na področje prostočasne pedagogike. Uporabna je kot metoda
za doseganje različnih pedagoških ciljev (Krajnčan, 2007).
Doživljajsko pedagogiko lahko razumemo kot metodo usmerjeno k
aktivnosti, delovanju, pri kateri preko skupine in doživetij v naravi ali pe-
dagoško kontroliranih osamljenih prostorih v naravi pridobivamo življenj-
sko pomembne izkušnje in kompetence, ki služijo pedagoškim smotrom
ter osebnostni rasti otrok in mladostnikov (prirejeno in dopolnjeno po
Heckmair in Michl, v Krajnčan, 2007). Doživljajska pedagogika je torej
metoda, ki želi oblikovati vzgojni proces skozi zgledne učne procese, v ka-
terih izzovemo (fizično, psihično in socialno) mlade ljudi, da bi osebno-
1 Znanstvena utemeljenost doživljajske pedagogike omogoča ustrezno edukacijo do-
življajskega pedagoga, torej njegovo vzgojno in izobraževalno delo, po drugi strani
pa doživljajskopedagoška praksa bogati doživljajskopedagoško znanost (Krajnčan,
2007).
2 Doživljajska pedagogika zelo poudarja tudi odnosni vidik, odnosno energijo med
pedagogom in udeleženci doživljajskega projekta. V luči tega je potrebno v doživljaj-
skih projektih upoštevati tudi pedagoški eros, ki predstavlja duhovno ljubezen do
otrok in mladostnikov ter njihovega vzgajanja (Krajnčan, 2006).
190
jekte pritegniti strokovnjake različnih področij, od mornarjev, alpinistov
do gozdarjev ipd.
Pedagoški cilji so postavljeni na osebna področja mladih, na socialno,
motorično in kognitivno področje.
Problematika transfera v domače okolje ima namen osvetliti ozave-
ščanje razpoloženja med počitnicami in prostim časom, neadekvatnost
medijev, na kratkotrajne ponudbe, pomanjkljivo evalvacijo. Temu naspro-
ti je potrebno postaviti jasne cilje, dolžino doživljajskopedagoškega proce-
sa, dolgoročno in homogeno skupinsko strukturo, ustrezne medije in re-
fleksivno obdelavo. Prav tako je potrebno ozavestiti meje in nevarnosti ter
tako poskrbeti za varnost.
Doživljajska pedagogika je področje pedagoške znanosti oz. pedago-
ška disciplina, ki je postala v zadnjih desetletjih tudi znanstveno utemelje-
na1 (Krajnčan, 2007). Je znanstvena sinteza praks, ki poudarja celostno pe-
dagogiko, osebno – odnosno2 noto ter neposredno izkušnjo kot pomembne
elemente pedagoškega delovanja, ki se med seboj pomembno povezujejo
(Krajnčan, 2006). Doživljajska pedagogika je način vzgajanja otrok in mla-
dostnikov oz. vzgoja za življenje (Krajnčan, 2007; AFET, 1992 v Krajnčan,
2007). Doživljajska pedagogika se pomembno vključuje v sistem socialno-
pedagoške pomoči, v vzgojno-izobraževalne namene, prevencije, terapije
ter sega tudi na področje prostočasne pedagogike. Uporabna je kot metoda
za doseganje različnih pedagoških ciljev (Krajnčan, 2007).
Doživljajsko pedagogiko lahko razumemo kot metodo usmerjeno k
aktivnosti, delovanju, pri kateri preko skupine in doživetij v naravi ali pe-
dagoško kontroliranih osamljenih prostorih v naravi pridobivamo življenj-
sko pomembne izkušnje in kompetence, ki služijo pedagoškim smotrom
ter osebnostni rasti otrok in mladostnikov (prirejeno in dopolnjeno po
Heckmair in Michl, v Krajnčan, 2007). Doživljajska pedagogika je torej
metoda, ki želi oblikovati vzgojni proces skozi zgledne učne procese, v ka-
terih izzovemo (fizično, psihično in socialno) mlade ljudi, da bi osebno-
1 Znanstvena utemeljenost doživljajske pedagogike omogoča ustrezno edukacijo do-
življajskega pedagoga, torej njegovo vzgojno in izobraževalno delo, po drugi strani
pa doživljajskopedagoška praksa bogati doživljajskopedagoško znanost (Krajnčan,
2007).
2 Doživljajska pedagogika zelo poudarja tudi odnosni vidik, odnosno energijo med
pedagogom in udeleženci doživljajskega projekta. V luči tega je potrebno v doživljaj-
skih projektih upoštevati tudi pedagoški eros, ki predstavlja duhovno ljubezen do
otrok in mladostnikov ter njihovega vzgajanja (Krajnčan, 2006).
190
