Page 184 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 184
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Družinska oskrba starejših družinskih članov
V družinah so oskrbovalci starih družinskih članov predvsem osebe, ki so
sorodstveno povezane z osebo, ki jo oskrbujejo. Lahko (večinoma) prebi-
vajo na skupnem naslovu ali pa drugje. Praviloma so to osebe, ki nimajo
formalno pridobljene izobrazbe ali znanj s področja oskrbe starejših ljudi.
Seveda je v veliki večini primerov taka oskrba brezplačna.
S. Hvalič Touzery (2009) povzema, da tako oskrbo sestavljajo: nega,
pomoč pri ohranjanju in vzpostavljanju socialnih stikov ter gospodinjska
pomoč.
Družinska oskrba starih družinskih članov je lahko pomemben vidik
družinskega življenja, ki da možnost, da pri njej sodeluje več družinskih
članov različnih generacij. S. Hvalič Touzery (2009) navaja, da med dru-
žinskimi člani, ki izvajajo družinsko oskrbo, prevladujejo osebe ženskega
spola (približno dve tretjini) ter da se na ta način v Sloveniji oskrbuje več
starih ljudi, kot jih je oskrbovanih v ustanovah in različnih programih jav-
ne mreže.
Najpomembnejši razlogi, da se ljudje odločijo za vlogo oskrboval-
cev starih ljudi, so čustvene vezi, občutek dolžnosti in moralna odgovor-
nost. Materialne ugodnosti praviloma niso razlog za take odločitve (Hvalič
Touzery, 2009).
Izvajanje družinske oskrbe za starega družinskega člana ima lahko za
družino in oskrbovalca tako pozitivne kot negativne posledice. Med pozi-
tivne štejejo povečanje medsebojne povezanosti, večanje občutka varnosti,
rast strpnosti in odkrivanje novih notranjih moči pri posameznikih, med
negativnimi pa lahko omenimo časovno stisko vsakdanjega življenja, pre-
obremenjenost posameznih družinskih članov, ki lahko vodi v konflikte
znotraj družine.
S. Hvalič Touzery (2009) navaja, da so oskrbovalci, ki skrbijo za stare
ljudi v krogu družine, izrazili tudi probleme, s katerimi se soočajo, in sicer:
zmanjšanje možnosti ali celo popolnoma nemogoče najti čas za lasten od-
dih ali dopust, pomanjkanje možnosti pridobiti svetovanje s strani strokov-
njakov ter da se velikokrat oskrba reducira na eno samo osebo, ki pogreša
pomoč ostalih sorodnikov.
V strategiji razvoja socialne politike v državah Evropske unije je ten-
denca, da bi čim večje število starih ljudi dobilo oskrbo na domu. Ob tem je
nujno predvideti in realizirati strokovno in sprotno pomoč ter svetovanje
družinam, ki tako oskrbo izvajajo ali se pripravljajo nanjo.
182
Družinska oskrba starejših družinskih članov
V družinah so oskrbovalci starih družinskih članov predvsem osebe, ki so
sorodstveno povezane z osebo, ki jo oskrbujejo. Lahko (večinoma) prebi-
vajo na skupnem naslovu ali pa drugje. Praviloma so to osebe, ki nimajo
formalno pridobljene izobrazbe ali znanj s področja oskrbe starejših ljudi.
Seveda je v veliki večini primerov taka oskrba brezplačna.
S. Hvalič Touzery (2009) povzema, da tako oskrbo sestavljajo: nega,
pomoč pri ohranjanju in vzpostavljanju socialnih stikov ter gospodinjska
pomoč.
Družinska oskrba starih družinskih članov je lahko pomemben vidik
družinskega življenja, ki da možnost, da pri njej sodeluje več družinskih
članov različnih generacij. S. Hvalič Touzery (2009) navaja, da med dru-
žinskimi člani, ki izvajajo družinsko oskrbo, prevladujejo osebe ženskega
spola (približno dve tretjini) ter da se na ta način v Sloveniji oskrbuje več
starih ljudi, kot jih je oskrbovanih v ustanovah in različnih programih jav-
ne mreže.
Najpomembnejši razlogi, da se ljudje odločijo za vlogo oskrboval-
cev starih ljudi, so čustvene vezi, občutek dolžnosti in moralna odgovor-
nost. Materialne ugodnosti praviloma niso razlog za take odločitve (Hvalič
Touzery, 2009).
Izvajanje družinske oskrbe za starega družinskega člana ima lahko za
družino in oskrbovalca tako pozitivne kot negativne posledice. Med pozi-
tivne štejejo povečanje medsebojne povezanosti, večanje občutka varnosti,
rast strpnosti in odkrivanje novih notranjih moči pri posameznikih, med
negativnimi pa lahko omenimo časovno stisko vsakdanjega življenja, pre-
obremenjenost posameznih družinskih članov, ki lahko vodi v konflikte
znotraj družine.
S. Hvalič Touzery (2009) navaja, da so oskrbovalci, ki skrbijo za stare
ljudi v krogu družine, izrazili tudi probleme, s katerimi se soočajo, in sicer:
zmanjšanje možnosti ali celo popolnoma nemogoče najti čas za lasten od-
dih ali dopust, pomanjkanje možnosti pridobiti svetovanje s strani strokov-
njakov ter da se velikokrat oskrba reducira na eno samo osebo, ki pogreša
pomoč ostalih sorodnikov.
V strategiji razvoja socialne politike v državah Evropske unije je ten-
denca, da bi čim večje število starih ljudi dobilo oskrbo na domu. Ob tem je
nujno predvideti in realizirati strokovno in sprotno pomoč ter svetovanje
družinam, ki tako oskrbo izvajajo ali se pripravljajo nanjo.
182
