Page 206 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 206
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od učitelja ali prebral v uč-
beniku, je že mnoga leta nazaj razmišljal Herbert Spencer.
Doživljajska pedagogika je resnična pedagogika. Uporabnost doživl-
jajske pedagogike je v sinergiji pedagogov in uporabnikov v življenjskih si-
tuacijah, ki jih združujejo, ki imajo pedagoški potencial in ponujajo dovolj
učnih situacij, katerih izkušnje so prenosljive v obči vsakdan.
Nekonvencionalnost zbuja pomisleke, zato si konvencionalni stro-
kovni delavci nikakor ne morejo predstavljati pomena in učno-vzgoj-
nih učinkov nekje daleč od civiliziranega sveta, prepuščeni samim sebi.
Doživljajskopedagoški projekti morajo predstavljati izziv izvajalcem in so
podvrženi višji stopnji rizika kakor kabinetno-učilniški sistem vzgoje in
izobraževanja. Vendar za skupine otrok in mladostnikov, ki imajo v kon-
vencionalnem izobraževalnem sistemu težave, lahko pomeni doživljajska
pedagogika pomembno izkušnjo na poti sprejemanja konvencionalnega.
Doživljajska pedagogika se spogleduje s socialno deprivilegiranimi skupi-
nami, posebej zato, ker z intenzivnimi programi prinaša pomembne social-
ne veščine. Iz istega razloga je uporabna za vse skupine otrok in mladostni-
kov ter druge ciljne skupine.
V Sloveniji smo doživljajsko pedagogiko vzpostavili na raven prepo-
znavnosti. Posebej na področju socialnopedagoškega dela se je izkazala
kot zelo koristna in dobra metoda. Tudi projekti ali pristopi, ki so veza-
ni na bližino izvajanja, z minimalnimi sredstvi, se izkažejo kot učinkoviti.
Vsekakor za tem izvajanjem vedno stojijo usposobljeni in visoko motivira-
ni strokovni delavci.
Prav tako se kot obroben del reformne pedagogike kritično reflektira
v odnosu do etabliranega šolstva in izobraževanja nasploh, kakor tudi do
vzpostavljenega sistema socialne pomoči in pomoči otrokom in mladostni-
kom s težavami v svojem socialnem vključevanju.
Literatura
Breß, H. (1985). Outward Bound – Persönlichkeitsbildung durch
Erlebnispädagogik. Die deutschen Kurzschulen als Alternativen zu
Passivität und Resignation. Deutsche Jugend, 33(5), 222–226.
Farkaš, M. (2013). Doživljajska pedagogika v osnovni šoli (Diplomsko delo).
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Fischer, T. (1994). Grundbegriffe der Erlebnispädagogik. Erlebnispädagogik,
14(9).
204
se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od učitelja ali prebral v uč-
beniku, je že mnoga leta nazaj razmišljal Herbert Spencer.
Doživljajska pedagogika je resnična pedagogika. Uporabnost doživl-
jajske pedagogike je v sinergiji pedagogov in uporabnikov v življenjskih si-
tuacijah, ki jih združujejo, ki imajo pedagoški potencial in ponujajo dovolj
učnih situacij, katerih izkušnje so prenosljive v obči vsakdan.
Nekonvencionalnost zbuja pomisleke, zato si konvencionalni stro-
kovni delavci nikakor ne morejo predstavljati pomena in učno-vzgoj-
nih učinkov nekje daleč od civiliziranega sveta, prepuščeni samim sebi.
Doživljajskopedagoški projekti morajo predstavljati izziv izvajalcem in so
podvrženi višji stopnji rizika kakor kabinetno-učilniški sistem vzgoje in
izobraževanja. Vendar za skupine otrok in mladostnikov, ki imajo v kon-
vencionalnem izobraževalnem sistemu težave, lahko pomeni doživljajska
pedagogika pomembno izkušnjo na poti sprejemanja konvencionalnega.
Doživljajska pedagogika se spogleduje s socialno deprivilegiranimi skupi-
nami, posebej zato, ker z intenzivnimi programi prinaša pomembne social-
ne veščine. Iz istega razloga je uporabna za vse skupine otrok in mladostni-
kov ter druge ciljne skupine.
V Sloveniji smo doživljajsko pedagogiko vzpostavili na raven prepo-
znavnosti. Posebej na področju socialnopedagoškega dela se je izkazala
kot zelo koristna in dobra metoda. Tudi projekti ali pristopi, ki so veza-
ni na bližino izvajanja, z minimalnimi sredstvi, se izkažejo kot učinkoviti.
Vsekakor za tem izvajanjem vedno stojijo usposobljeni in visoko motivira-
ni strokovni delavci.
Prav tako se kot obroben del reformne pedagogike kritično reflektira
v odnosu do etabliranega šolstva in izobraževanja nasploh, kakor tudi do
vzpostavljenega sistema socialne pomoči in pomoči otrokom in mladostni-
kom s težavami v svojem socialnem vključevanju.
Literatura
Breß, H. (1985). Outward Bound – Persönlichkeitsbildung durch
Erlebnispädagogik. Die deutschen Kurzschulen als Alternativen zu
Passivität und Resignation. Deutsche Jugend, 33(5), 222–226.
Farkaš, M. (2013). Doživljajska pedagogika v osnovni šoli (Diplomsko delo).
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Fischer, T. (1994). Grundbegriffe der Erlebnispädagogik. Erlebnispädagogik,
14(9).
204
