Page 201 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 201
doživljajska pedagogika v sloveniji skozi teorijo in prakso
10. Opravimo ustrezne prilagoditve. Če se pojavi izguba v nesreči
(npr. poškodba), naredimo ponovno načrtovanje, primerne pri-
lagoditve (npr. urnik). Odločimo se, kaj bodo naši protiukrepi,
preden se nesreča zgodi. Potem ko bo to storjeno, nadaljujemo s
primerno previdnostjo, z iskanjem novih nevarnosti, ki lahko na-
rasejo in se združijo z že obstoječimi.
Kljub temeljiti analizi nevarnosti in pozornosti za dejavnike, ki ovira-
jo presojo, se nesreče lahko zgodijo! Ob taki nesreči se lahko zaporedje pro-
tiukrepov pokaže kot uporabno, ko si prizadevamo zmanjšati vpliv nesre-
če. Varnostne protiukrepe lahko razdelimo v tri kategorije, ki temeljijo na
pravočasnosti njihove uporabe: proaktivne ali primarne, aktivne ali sekun-
darne ter reaktivne ali terciarne (Priest in Gass, 1997, str. 93).
Proaktivni ali primarni varnostni postopki se nanašajo na izvaja-
nje vseh treningov pred programom, da bi se izognili nesreči ali da bi vsaj
pripravili ustrezno odzivanje na nesrečo. Preventivni ali proaktivni ukre-
pi vključujejo pregled opreme, natančno preučitev varnosti, treniranje spo-
sobnosti ali osebja, dovršenost legalnega administrativnega dela, pregled
potencialnih nevarnosti iz narave in človeških nevarnosti ter podroben
pregled uporabnikovega zdravstvenega stanja.
Aktivni ali sekundarni postopki se nanašajo na vse dejavnosti, izve-
dene med programom, ponavadi kot rezultat nesreče. Odzivni ali aktivni
ukrepi vključujejo prvo pomoč, iskanje in reševanje, evakuacijo, beleženje
podatkov o poškodbi na kraju dogodka ter odzivne postopke.
Reaktivni ali terciarni se nanašajo na vse dejavnosti, ki se pojavijo po
nesreči. Ukrepi, ki sledijo dogodku, ali reaktivni ukrepi vključujejo obve-
ščanje sorodnikov in sponzorske organizacije, zaključno dokumentiranje
nesreče, vzpostavljanje stika z legalnimi svetovalci ali predstavniki zavaro-
vanja ter načrtovane obiske pri poškodovanem uporabniku na domu ali v
bolnišnici (Ziegenspeck, 1993; Krajnčan, 2006).
Različna poimenovanja in pristopi
Obstajajo specifični pristopi in poimenovanja nekaterih podobnih dejav-
nosti in pristopov, tako v ponudbi prostočasnih aktivnosti kot pomoči spe-
cifičnim skupinam uporabnikov, od otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami do odraslih skupin, pri delu s starostniki in kot didaktično me-
todično dopolnilo v osnovnih in srednjih šolah, ponekod tudi v vrtcih.
199
10. Opravimo ustrezne prilagoditve. Če se pojavi izguba v nesreči
(npr. poškodba), naredimo ponovno načrtovanje, primerne pri-
lagoditve (npr. urnik). Odločimo se, kaj bodo naši protiukrepi,
preden se nesreča zgodi. Potem ko bo to storjeno, nadaljujemo s
primerno previdnostjo, z iskanjem novih nevarnosti, ki lahko na-
rasejo in se združijo z že obstoječimi.
Kljub temeljiti analizi nevarnosti in pozornosti za dejavnike, ki ovira-
jo presojo, se nesreče lahko zgodijo! Ob taki nesreči se lahko zaporedje pro-
tiukrepov pokaže kot uporabno, ko si prizadevamo zmanjšati vpliv nesre-
če. Varnostne protiukrepe lahko razdelimo v tri kategorije, ki temeljijo na
pravočasnosti njihove uporabe: proaktivne ali primarne, aktivne ali sekun-
darne ter reaktivne ali terciarne (Priest in Gass, 1997, str. 93).
Proaktivni ali primarni varnostni postopki se nanašajo na izvaja-
nje vseh treningov pred programom, da bi se izognili nesreči ali da bi vsaj
pripravili ustrezno odzivanje na nesrečo. Preventivni ali proaktivni ukre-
pi vključujejo pregled opreme, natančno preučitev varnosti, treniranje spo-
sobnosti ali osebja, dovršenost legalnega administrativnega dela, pregled
potencialnih nevarnosti iz narave in človeških nevarnosti ter podroben
pregled uporabnikovega zdravstvenega stanja.
Aktivni ali sekundarni postopki se nanašajo na vse dejavnosti, izve-
dene med programom, ponavadi kot rezultat nesreče. Odzivni ali aktivni
ukrepi vključujejo prvo pomoč, iskanje in reševanje, evakuacijo, beleženje
podatkov o poškodbi na kraju dogodka ter odzivne postopke.
Reaktivni ali terciarni se nanašajo na vse dejavnosti, ki se pojavijo po
nesreči. Ukrepi, ki sledijo dogodku, ali reaktivni ukrepi vključujejo obve-
ščanje sorodnikov in sponzorske organizacije, zaključno dokumentiranje
nesreče, vzpostavljanje stika z legalnimi svetovalci ali predstavniki zavaro-
vanja ter načrtovane obiske pri poškodovanem uporabniku na domu ali v
bolnišnici (Ziegenspeck, 1993; Krajnčan, 2006).
Različna poimenovanja in pristopi
Obstajajo specifični pristopi in poimenovanja nekaterih podobnih dejav-
nosti in pristopov, tako v ponudbi prostočasnih aktivnosti kot pomoči spe-
cifičnim skupinam uporabnikov, od otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami do odraslih skupin, pri delu s starostniki in kot didaktično me-
todično dopolnilo v osnovnih in srednjih šolah, ponekod tudi v vrtcih.
199
