Page 203 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
doživljajska pedagogika v sloveniji skozi teorijo in prakso
rikuluma v vrtcih, šolah in univerzah. Znanje učencev se lahko vzpostavi s
konkretnimi izkušnjami, interesi, čustvi in vrednotami skozi izobraževan-
je na prostem. Aktivirajo se različna čutila, okrepijo se vezi med afektivnim
in kognitivnim področjem, kjer eno vpliva na drugo in zagotavlja most za
višje sfere učenja. Pomembne so izkušnje iz prve roke in interaktivno učen-
je pri oblikovanju osebnih mnenj, odnosov in vrednot. Prednosti vključu-
jejo tudi izboljšane medosebne in intrapersonalne interakcije; višja je okolj-
ska ozaveščenost in etika skrbnega ravnanja; povečano je fizično, duševno
in socialno zdravje in sposobnost učenja in koncentracije (Jeronen, Jeronen
in Raustia, 2009; Marttila, 2017).
Kot je v tradiciji izkustvene in doživljajske pedagogike po Matti
Telemäkiju, »gre za podobne pristope na Norveškem pri konceptu »friluft-
sliv«, na Švedskem pri »utomhuspedagogik«, v Nemčiji imamo Kurt
Hahnovo filozofijo in »Erlebnispädagogik« ter v angleško govorečem svetu
»adventure education«. V Sloveniji uporabljamo prevod iz nemškega jezika,
in sicer doživljajska pedagogika.
V vzhodni Evropi in Balkanu se je doživljajska pedagogika nekje bolj,
drugje manj začela razvijati ob koncu prejšnjega stoletja in do danes, po-
dobno kot pri nas. Zametki novih ureditev so ponekod metodo uporabi-
li izključno v pridobitvene namene, sčasoma so videli uporabno vrednost
tudi v šolskem in socialnem sistemu.
Razvoj doživljajske pedagogike v Sloveniji
Kako je pravzaprav prišlo do doživljajske pedagogike v Sloveniji? Takratna
asistentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, takrat mag. Alenka Kobolt,
je leta 1991 na predavanje povabila dr. Erich Kiehna, in sicer v okviru FICE
Slovenija. Le-ta je med drugim znotraj svojih predavanj predstavil tudi mož-
nosti, ki jih ponuja doživljajska pedagogika. Eden od avtorjev, Krajnčan, je
stopil z njim v kontakt, cenjeni, žal pokojni, dr. Kiehn mu je poslal veliko
literature za to področje in v naslednjem letu 1992, ko je pričel z delom kot
vzgojitelj v Vzgojnem zavodu Logatec, je izpeljal prvi projekt doživljajske
pedagogike »Logatčani na kolesih«.
Od takrat smo izpeljali 319 projektov. Med njimi naštevamo pomemb-
nejše, nad katerimi imamo neke vrste avtorizacijo. V vseh projektih smo
imeli 4.145 otrok in mladostnikov iz cele Slovenije, tudi Nemčije, Hrvaške,
Madžarske in Srbije. Med njimi naštevamo tiste, ki so se pojavljali pogoste-
je ali so bili po svojem učinku posebej izpostavljeni:
201
rikuluma v vrtcih, šolah in univerzah. Znanje učencev se lahko vzpostavi s
konkretnimi izkušnjami, interesi, čustvi in vrednotami skozi izobraževan-
je na prostem. Aktivirajo se različna čutila, okrepijo se vezi med afektivnim
in kognitivnim področjem, kjer eno vpliva na drugo in zagotavlja most za
višje sfere učenja. Pomembne so izkušnje iz prve roke in interaktivno učen-
je pri oblikovanju osebnih mnenj, odnosov in vrednot. Prednosti vključu-
jejo tudi izboljšane medosebne in intrapersonalne interakcije; višja je okolj-
ska ozaveščenost in etika skrbnega ravnanja; povečano je fizično, duševno
in socialno zdravje in sposobnost učenja in koncentracije (Jeronen, Jeronen
in Raustia, 2009; Marttila, 2017).
Kot je v tradiciji izkustvene in doživljajske pedagogike po Matti
Telemäkiju, »gre za podobne pristope na Norveškem pri konceptu »friluft-
sliv«, na Švedskem pri »utomhuspedagogik«, v Nemčiji imamo Kurt
Hahnovo filozofijo in »Erlebnispädagogik« ter v angleško govorečem svetu
»adventure education«. V Sloveniji uporabljamo prevod iz nemškega jezika,
in sicer doživljajska pedagogika.
V vzhodni Evropi in Balkanu se je doživljajska pedagogika nekje bolj,
drugje manj začela razvijati ob koncu prejšnjega stoletja in do danes, po-
dobno kot pri nas. Zametki novih ureditev so ponekod metodo uporabi-
li izključno v pridobitvene namene, sčasoma so videli uporabno vrednost
tudi v šolskem in socialnem sistemu.
Razvoj doživljajske pedagogike v Sloveniji
Kako je pravzaprav prišlo do doživljajske pedagogike v Sloveniji? Takratna
asistentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, takrat mag. Alenka Kobolt,
je leta 1991 na predavanje povabila dr. Erich Kiehna, in sicer v okviru FICE
Slovenija. Le-ta je med drugim znotraj svojih predavanj predstavil tudi mož-
nosti, ki jih ponuja doživljajska pedagogika. Eden od avtorjev, Krajnčan, je
stopil z njim v kontakt, cenjeni, žal pokojni, dr. Kiehn mu je poslal veliko
literature za to področje in v naslednjem letu 1992, ko je pričel z delom kot
vzgojitelj v Vzgojnem zavodu Logatec, je izpeljal prvi projekt doživljajske
pedagogike »Logatčani na kolesih«.
Od takrat smo izpeljali 319 projektov. Med njimi naštevamo pomemb-
nejše, nad katerimi imamo neke vrste avtorizacijo. V vseh projektih smo
imeli 4.145 otrok in mladostnikov iz cele Slovenije, tudi Nemčije, Hrvaške,
Madžarske in Srbije. Med njimi naštevamo tiste, ki so se pojavljali pogoste-
je ali so bili po svojem učinku posebej izpostavljeni:
201
