Page 204 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 204
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
- Indijanski tabori (Obujmo indijanske mokasine),
- Življenje na samotnem otoku (Pločica),
- Premagajmo Slovenijo z lastnimi močmi (s kolesi vzdolž Slovenije),
- Ljubljanica reka sedmih imen (peš in s kanuji po vseh 7 rekah),
- Življenje v starem mlinu,
- Jadranje na braceri,
- Živeti – ne lebdeti (projekt za otroke, nameščene v izvendružinsko
vzgojo, ki nimajo med vikendi in počitnicami možnosti odhodov
domov, trajajoč skozi celo leto)
- in še mnogi drugi.
V letu 1994 smo ustanovili Društvo za doživljajsko pedagogiko
Slovenije, ki nam je predstavljalo pravno osnovo za pridobivanje sredstev,
organiziranje seminarjev, konferenc, kongresov. V tem času smo izdali 15
številk revije Doživljajska pedagogika, izpeljali 3 mednarodne kongrese,
letno vsaj en izobraževalni seminar in, kot rečeno, 319 projektov, skupaj
2.233 dni.
Prav tako smo leta 2000 dobili Evropsko nagrado Outward Bound za
najboljši doživljajskopedagoški projekt, kar je posebej cenjeno priznanje in
potrditev, da izvajamo kvalitetno strokovno in znanstveno dejavnost.
V takšnih in podobnih metodah ali pristopih do otrok ali mladostni-
kov, ne glede na njihovo pridnost, marljivost, nadarjenost, posebne potre-
be, socialni izvor ipd. pride lahko do kolizije med togo in pusto znanost-
jo in praktično uspešnim delom. Ziegenspeck (2000), Fischer (2004), Michl
(2000) in Krajnčan (2007) soglasno ugotavljajo, da je želena znanstvena ek-
saktnost na tako psihofizično zahtevnih dejavnostih omajana, da vemo, da
projekti prinašajo pozitivne učinke na udeležence. Relevantna so vseka-
kor mnenja otrok in mladostnikov, ki s svojimi obrazi in energijo seva-
jo zadovoljstvo, kar v etabliranih šolskih in socialnih pristopih največkrat
izostane.
V Sloveniji je razpoznavna na področju vzgojnih zavodov, stanovanj-
skih skupin, delu z vedenjsko in čustveno težavnimi otroki, tudi v osnov-
nih šolah, vrtcih, specialno pedagoških ustanovah in socialnem delu.
Doživljajska pedagogika je neposredno povezana z reformno pedago-
giko, z idejami, kako prezračiti šolske okvire, načine pomoči mladim ter
kako jih s precej »zavožene« poti pripeljati ponovno bližje potrebam mla-
dih, bližje logiki dejanskega življenja in uporabnega učenja. Lahko bi rekli,
da je povezana z pedagoško filozofijo, saj se ukvarja s smislom izobraže-
202
- Indijanski tabori (Obujmo indijanske mokasine),
- Življenje na samotnem otoku (Pločica),
- Premagajmo Slovenijo z lastnimi močmi (s kolesi vzdolž Slovenije),
- Ljubljanica reka sedmih imen (peš in s kanuji po vseh 7 rekah),
- Življenje v starem mlinu,
- Jadranje na braceri,
- Živeti – ne lebdeti (projekt za otroke, nameščene v izvendružinsko
vzgojo, ki nimajo med vikendi in počitnicami možnosti odhodov
domov, trajajoč skozi celo leto)
- in še mnogi drugi.
V letu 1994 smo ustanovili Društvo za doživljajsko pedagogiko
Slovenije, ki nam je predstavljalo pravno osnovo za pridobivanje sredstev,
organiziranje seminarjev, konferenc, kongresov. V tem času smo izdali 15
številk revije Doživljajska pedagogika, izpeljali 3 mednarodne kongrese,
letno vsaj en izobraževalni seminar in, kot rečeno, 319 projektov, skupaj
2.233 dni.
Prav tako smo leta 2000 dobili Evropsko nagrado Outward Bound za
najboljši doživljajskopedagoški projekt, kar je posebej cenjeno priznanje in
potrditev, da izvajamo kvalitetno strokovno in znanstveno dejavnost.
V takšnih in podobnih metodah ali pristopih do otrok ali mladostni-
kov, ne glede na njihovo pridnost, marljivost, nadarjenost, posebne potre-
be, socialni izvor ipd. pride lahko do kolizije med togo in pusto znanost-
jo in praktično uspešnim delom. Ziegenspeck (2000), Fischer (2004), Michl
(2000) in Krajnčan (2007) soglasno ugotavljajo, da je želena znanstvena ek-
saktnost na tako psihofizično zahtevnih dejavnostih omajana, da vemo, da
projekti prinašajo pozitivne učinke na udeležence. Relevantna so vseka-
kor mnenja otrok in mladostnikov, ki s svojimi obrazi in energijo seva-
jo zadovoljstvo, kar v etabliranih šolskih in socialnih pristopih največkrat
izostane.
V Sloveniji je razpoznavna na področju vzgojnih zavodov, stanovanj-
skih skupin, delu z vedenjsko in čustveno težavnimi otroki, tudi v osnov-
nih šolah, vrtcih, specialno pedagoških ustanovah in socialnem delu.
Doživljajska pedagogika je neposredno povezana z reformno pedago-
giko, z idejami, kako prezračiti šolske okvire, načine pomoči mladim ter
kako jih s precej »zavožene« poti pripeljati ponovno bližje potrebam mla-
dih, bližje logiki dejanskega življenja in uporabnega učenja. Lahko bi rekli,
da je povezana z pedagoško filozofijo, saj se ukvarja s smislom izobraže-
202
