Page 18 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 18
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
Pomembna raziskovalca korporativne kulture Cameron in Quinn
(2006, 17) pravita, da obstaja več nivojev kulture, ki vplivajo na posame-
znika in organizacije. Pri tem se opirata na raziskave po Hofstede in Min-
kov (1991) ter Trompenaars in Hampden-Turner (1998), ki pravijo, da če
pogledamo strukturirano, po nivojih, potem je na najširšem oziroma naj-
višjem nivoju globalna kultura. Naslednji nivo so nacionalne kulture in
razlike, ki temeljijo na osnovi univerzalizma proti partikularizmu, indivi-
dualizma proti kolektivizmu, nevtralnosti proti emocionalnosti. Na spo-
dnjem nivoju so subkulture, kulture na osnovi spola, poklica, regionalne.
Pri tem podata splošno opredelitev kulture, pri čemer poudarita, da vsaka
kultura odseva svoj jezik, simbole, pravila in etnocentrične občutke, Ca-
meron in Quinn (2006, 17). Vsi nivoji kulture pa so prisotni v organiza-
ciji in posamezniku. V tabeli 1 podajamo nekaj opredelitev kulture sko-
18 zi kulturološki vidik.
Preglednica 1: Pregled definicij kulture
Avtor Citat
Cameron in Quinn 2006, 17
Vsaka kultura odseva svoj jezik, simbole, pravila in etnocentrične občutke.
Peper 2012 po Kneževič 2014, 21
Ne razume kulture kot napredovanja civilizacije, temveč kot »oblikovano in
Malosi, Popovic in Hickling doživeto idejo resnice znotraj družbe«.
-Hudson 2007, 1
Kultura ustvarja različnosti in da je ta razkrita v vsaki človeški aktivnosti, vključ-
Malosi, Popovic in Hick- no z izdelki, ki jih oblikujejo ljudje.
ling-Hudson 2007, 3
Kultura je dinamično telo vrednotnega sistema, ki ga spreminjajo družbene spre-
membe. Je dialektično in vsebuje nove oblike in pomene, medtem ko oblikuje
ali preoblikuje tradicionalne.
Iz navedenih definicij kulture različnih avtorjev lahko vidimo, da je
značilna lastnost kulture sprememba. Kultura se prek različnih procesov
nenehno spreminja, kar se odraža v različnih aktivnostih, vrednotah, na-
činih delovanja in materialnih izdelkih, ki odražajo neko kulturo. Nav-
sezadnje tudi o preteklih kulturah, ki jih preučujejo arheologi, sodimo na
podlagi materialnih virov. Tako lahko vidimo, da kultura ni le abstrakten
pojem, temveč vse, kar nas obdaja. Ves materialni svet okoli nas je posle-
dica vrednot in odločitev in s tem odraz kulture. Lahko bi tudi rekli, da
je ves svet kultura.
Kultura kot družbena kategorija
Kumar (41, 2005) pravi, da je kultura nenehna človekova aktivnost. V je-
dru aktivnosti so vrednote. Vrednota je osnovana na kulturi. In če je tako,
potem se kultura razvija in hkrati nastaja dobro okolje za razvoj vrednot.
Pomembna raziskovalca korporativne kulture Cameron in Quinn
(2006, 17) pravita, da obstaja več nivojev kulture, ki vplivajo na posame-
znika in organizacije. Pri tem se opirata na raziskave po Hofstede in Min-
kov (1991) ter Trompenaars in Hampden-Turner (1998), ki pravijo, da če
pogledamo strukturirano, po nivojih, potem je na najširšem oziroma naj-
višjem nivoju globalna kultura. Naslednji nivo so nacionalne kulture in
razlike, ki temeljijo na osnovi univerzalizma proti partikularizmu, indivi-
dualizma proti kolektivizmu, nevtralnosti proti emocionalnosti. Na spo-
dnjem nivoju so subkulture, kulture na osnovi spola, poklica, regionalne.
Pri tem podata splošno opredelitev kulture, pri čemer poudarita, da vsaka
kultura odseva svoj jezik, simbole, pravila in etnocentrične občutke, Ca-
meron in Quinn (2006, 17). Vsi nivoji kulture pa so prisotni v organiza-
ciji in posamezniku. V tabeli 1 podajamo nekaj opredelitev kulture sko-
18 zi kulturološki vidik.
Preglednica 1: Pregled definicij kulture
Avtor Citat
Cameron in Quinn 2006, 17
Vsaka kultura odseva svoj jezik, simbole, pravila in etnocentrične občutke.
Peper 2012 po Kneževič 2014, 21
Ne razume kulture kot napredovanja civilizacije, temveč kot »oblikovano in
Malosi, Popovic in Hickling doživeto idejo resnice znotraj družbe«.
-Hudson 2007, 1
Kultura ustvarja različnosti in da je ta razkrita v vsaki človeški aktivnosti, vključ-
Malosi, Popovic in Hick- no z izdelki, ki jih oblikujejo ljudje.
ling-Hudson 2007, 3
Kultura je dinamično telo vrednotnega sistema, ki ga spreminjajo družbene spre-
membe. Je dialektično in vsebuje nove oblike in pomene, medtem ko oblikuje
ali preoblikuje tradicionalne.
Iz navedenih definicij kulture različnih avtorjev lahko vidimo, da je
značilna lastnost kulture sprememba. Kultura se prek različnih procesov
nenehno spreminja, kar se odraža v različnih aktivnostih, vrednotah, na-
činih delovanja in materialnih izdelkih, ki odražajo neko kulturo. Nav-
sezadnje tudi o preteklih kulturah, ki jih preučujejo arheologi, sodimo na
podlagi materialnih virov. Tako lahko vidimo, da kultura ni le abstrakten
pojem, temveč vse, kar nas obdaja. Ves materialni svet okoli nas je posle-
dica vrednot in odločitev in s tem odraz kulture. Lahko bi tudi rekli, da
je ves svet kultura.
Kultura kot družbena kategorija
Kumar (41, 2005) pravi, da je kultura nenehna človekova aktivnost. V je-
dru aktivnosti so vrednote. Vrednota je osnovana na kulturi. In če je tako,
potem se kultura razvija in hkrati nastaja dobro okolje za razvoj vrednot.
