Page 100 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
Xie in Hayase (2007) poudarjata, da ni enostavno doseči standardi-
ziranih meril za kazalnike okoljske uspešnosti. Da bi presegli to težavo,
predlagata uporabo Indeksa spreminjajoče okoljske intenzivnosti. Ta je
definiran kot razmerje med okoljskim kazalnikom (npr. emisije CO2/
prodaja) v izbranem letu v primerjavi z bazičnim letom. To je merilo
sprememb relativnega obsega onesnaževanja oziroma okoljske uspešnos-
ti. Tudi kazalci okolja v Sloveniji, ki jih pripravlja ARSO (ARSO 2009,
ARSO 2010; ARSO 2011a; ARSO 2011b; ARSO 2013b; ARSO 2013c;
ARSO 2013d), temeljijo na tem, da primerjajo emisije iz aktualnega leta
z emisijami, odpadki ipd. iz predhodnega leta ali pa se za primerjavo pos-
tavi določeno leto v preteklosti, s katerim se primerjajo vsa naslednja leta
(ARSO 2013c). Podobne primerjave med leti izdelujejo tudi na Statistič-
nem uradu RS, SURS, kot so npr. SURS (2009b), SURS (2010), SURS
100 (2011c), SURS (2012b), SURS (2013).
Razmišljanju zgornjih smo sledili tudi sami pri izgradnji našega Inde-
ksa okoljske uspešnosti. Predvsem so nas prepričali okoljski kazalci, ki jih
pripravljajo na ARSO, ARSO (2014). Sicer ti prikazujejo predvsem raz-
merje med dvema zaporednima letoma, tj. izbranim in predhodnim le-
tom, kar opredeljuje verižne indekse kot orodje za medletne primerjave
oz. razmerje med izbranim in bazičnim letom, tj. indekse s stalno osnovo
kot orodje za primerjavo vsakega leta z izhodiščnim (Kodrič 2012) .
Naš kazalnik prav tako sloni na primerjavi štirih zaporednih let v ob-
dobju od 2008 do 2011.
Uporaba enostavnih indeksov
Enostavni Indeksi so relativna števila, s katerimi med seboj primerjamo
dva podatka, ki morata biti v istih merskih enotah (Bregar 2001). V naši
raziskavi smo uporabili verižne indekse (Vi) oz. indekse s spremenljivo
bazo, ker se podatek iz izbranega časovnega obdobja primerja s podatkom
iz predhodnega časovnega obdobja (Kodrič 2012) .
Tako v naši raziskavi primerjamo dva istovrstna podatka o emisijah,
in sicer med dvema zaporednima letoma. Od leta 2008 do 2011 smo same
s seboj11 primerjali emisije v zrak, emisije v vodo, in prihodke. Uporabili
smo verižni indeks (Vi), ki je pokazatelj relativne spremembe stanja neke-
11 Same s seboj pomeni, da ne primerjamo nevarnih odpadkov s celotnim prahom ali KPK-voda,
ampak primerjamo odpadke izključno samo z odpadki skozi neko časovno obdobje. Enako velja
za vodo in zrak (op. a.).
Xie in Hayase (2007) poudarjata, da ni enostavno doseči standardi-
ziranih meril za kazalnike okoljske uspešnosti. Da bi presegli to težavo,
predlagata uporabo Indeksa spreminjajoče okoljske intenzivnosti. Ta je
definiran kot razmerje med okoljskim kazalnikom (npr. emisije CO2/
prodaja) v izbranem letu v primerjavi z bazičnim letom. To je merilo
sprememb relativnega obsega onesnaževanja oziroma okoljske uspešnos-
ti. Tudi kazalci okolja v Sloveniji, ki jih pripravlja ARSO (ARSO 2009,
ARSO 2010; ARSO 2011a; ARSO 2011b; ARSO 2013b; ARSO 2013c;
ARSO 2013d), temeljijo na tem, da primerjajo emisije iz aktualnega leta
z emisijami, odpadki ipd. iz predhodnega leta ali pa se za primerjavo pos-
tavi določeno leto v preteklosti, s katerim se primerjajo vsa naslednja leta
(ARSO 2013c). Podobne primerjave med leti izdelujejo tudi na Statistič-
nem uradu RS, SURS, kot so npr. SURS (2009b), SURS (2010), SURS
100 (2011c), SURS (2012b), SURS (2013).
Razmišljanju zgornjih smo sledili tudi sami pri izgradnji našega Inde-
ksa okoljske uspešnosti. Predvsem so nas prepričali okoljski kazalci, ki jih
pripravljajo na ARSO, ARSO (2014). Sicer ti prikazujejo predvsem raz-
merje med dvema zaporednima letoma, tj. izbranim in predhodnim le-
tom, kar opredeljuje verižne indekse kot orodje za medletne primerjave
oz. razmerje med izbranim in bazičnim letom, tj. indekse s stalno osnovo
kot orodje za primerjavo vsakega leta z izhodiščnim (Kodrič 2012) .
Naš kazalnik prav tako sloni na primerjavi štirih zaporednih let v ob-
dobju od 2008 do 2011.
Uporaba enostavnih indeksov
Enostavni Indeksi so relativna števila, s katerimi med seboj primerjamo
dva podatka, ki morata biti v istih merskih enotah (Bregar 2001). V naši
raziskavi smo uporabili verižne indekse (Vi) oz. indekse s spremenljivo
bazo, ker se podatek iz izbranega časovnega obdobja primerja s podatkom
iz predhodnega časovnega obdobja (Kodrič 2012) .
Tako v naši raziskavi primerjamo dva istovrstna podatka o emisijah,
in sicer med dvema zaporednima letoma. Od leta 2008 do 2011 smo same
s seboj11 primerjali emisije v zrak, emisije v vodo, in prihodke. Uporabili
smo verižni indeks (Vi), ki je pokazatelj relativne spremembe stanja neke-
11 Same s seboj pomeni, da ne primerjamo nevarnih odpadkov s celotnim prahom ali KPK-voda,
ampak primerjamo odpadke izključno samo z odpadki skozi neko časovno obdobje. Enako velja
za vodo in zrak (op. a.).
