Page 95 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 95
Empirični del: raziskava okoljske uspešnosti in kakovost okoljskega poročanja ... 95
na določevanje operativne okoljske uspešnosti, bi zato morali izbirati pri-
merne kazalnike, ki ustrezajo specifičnim okoljskem aspektom podjetja.
Med okoljskimi kazalniki ločimo »inputs« oz. vhodne okoljske po-
datke, ki se nanašajo na vire kot voda, surovine, papir, embalažni mate-
rial, energija oz. nafta, elektrika, plin, ki jih uporablja podjetje. Več suro-
vin/energije podjetje uporabi, več odpadkov/emisij bo lahko proizvedlo.
Tako so »outputs« oz. izhodni okoljski podatki tisti, ki se nanašajo na
odpadke in emisije, ki jih ustvarja podjetje zaradi svoje dejavnosti, kot so
odloženi odpadki, emisije spuščene v zrak in onesnaženje vode z emisi-
jami (Xie in Hayase 2007). Da pa nikakor ne gre za tako jasne korelacije
med vhodnimi okoljskimi podatki v primerjavi z izhodnimi, kot navaja-
ta Xie in Hayase (2007), Trumpp idr. (2013) poudarjajo, da je povezanost
med porabo energije oz. vode na eni strani in nastajanjem odpadkov in
strupenih odpadkov na drugi zelo nizka.
Iz okoljskega vidika je podajanje kazalnikov v absolutnih vrednostih
najbolj smiseln način za prikaz, kot je npr. skupna količina strupenih od-
padkov v kg. Za relativno vrednotenje onesnaževanja je smiselno abso-
lutne količine onesnaževal primerjati s kazalniki obsega proizvodnje, tj.
ustreznimi ekonomskimi kazalniki. Medtem ko absolutni okoljski kazal-
niki predstavljajo celotno intenziteto okoljskega obremenjevanja, relativ-
ni kazalniki omogočijo merjenje okoljske uspešnosti (Jasch 2009).
Izbor okoljskih kazalnikov
Na osnovi strokovnih priporočil strokovnih služb iz agencije ARSO smo
določili, katere kazalnike emisij naj izberemo kot najbolj primerne za
spremljanje dinamike onesnaževanja skozi izbrano časovno obdobje. Te-
meljni argument, da smo se odločili za podatke iz ARSO, je dejstvo, da
podatke uporabljata tako ARSO kot Statistični urad RS (SURS) pri izde-
lavi svojih okoljskih poročil10, drug argument pa predstavlja javna razpo-
ložljivost teh podatkov na spletnih straneh ARSO. O njihovi primernosti
in kakovosti smo razpravljali tako v poglavju 5.1, ki obravnava Razisko-
valno vprašanje št. 1, kot v poglavju 4.3 Obveznosti podjetij do monitorin-
ga in poročanj v Sloveniji.
Pri odločitvi izbora okoljskih kazalnikov smo se naslanjali na vire in
literaturo, navedeno v poglavjih 4.2 in 5.1, predvsem pa so nam pri izboru
10 Na podlagi 106. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO- 1) ministrstvo, pristojno za okolje, priprav-
lja t. i. nacionalna poročila o okolju (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8di-
la/poro%c4 %8dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/). Poleg tega pa ARSO o stanju
okolja v Sloveniji poroča tudi EU (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8dila/
poro %c4%8dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Evropi/).
na določevanje operativne okoljske uspešnosti, bi zato morali izbirati pri-
merne kazalnike, ki ustrezajo specifičnim okoljskem aspektom podjetja.
Med okoljskimi kazalniki ločimo »inputs« oz. vhodne okoljske po-
datke, ki se nanašajo na vire kot voda, surovine, papir, embalažni mate-
rial, energija oz. nafta, elektrika, plin, ki jih uporablja podjetje. Več suro-
vin/energije podjetje uporabi, več odpadkov/emisij bo lahko proizvedlo.
Tako so »outputs« oz. izhodni okoljski podatki tisti, ki se nanašajo na
odpadke in emisije, ki jih ustvarja podjetje zaradi svoje dejavnosti, kot so
odloženi odpadki, emisije spuščene v zrak in onesnaženje vode z emisi-
jami (Xie in Hayase 2007). Da pa nikakor ne gre za tako jasne korelacije
med vhodnimi okoljskimi podatki v primerjavi z izhodnimi, kot navaja-
ta Xie in Hayase (2007), Trumpp idr. (2013) poudarjajo, da je povezanost
med porabo energije oz. vode na eni strani in nastajanjem odpadkov in
strupenih odpadkov na drugi zelo nizka.
Iz okoljskega vidika je podajanje kazalnikov v absolutnih vrednostih
najbolj smiseln način za prikaz, kot je npr. skupna količina strupenih od-
padkov v kg. Za relativno vrednotenje onesnaževanja je smiselno abso-
lutne količine onesnaževal primerjati s kazalniki obsega proizvodnje, tj.
ustreznimi ekonomskimi kazalniki. Medtem ko absolutni okoljski kazal-
niki predstavljajo celotno intenziteto okoljskega obremenjevanja, relativ-
ni kazalniki omogočijo merjenje okoljske uspešnosti (Jasch 2009).
Izbor okoljskih kazalnikov
Na osnovi strokovnih priporočil strokovnih služb iz agencije ARSO smo
določili, katere kazalnike emisij naj izberemo kot najbolj primerne za
spremljanje dinamike onesnaževanja skozi izbrano časovno obdobje. Te-
meljni argument, da smo se odločili za podatke iz ARSO, je dejstvo, da
podatke uporabljata tako ARSO kot Statistični urad RS (SURS) pri izde-
lavi svojih okoljskih poročil10, drug argument pa predstavlja javna razpo-
ložljivost teh podatkov na spletnih straneh ARSO. O njihovi primernosti
in kakovosti smo razpravljali tako v poglavju 5.1, ki obravnava Razisko-
valno vprašanje št. 1, kot v poglavju 4.3 Obveznosti podjetij do monitorin-
ga in poročanj v Sloveniji.
Pri odločitvi izbora okoljskih kazalnikov smo se naslanjali na vire in
literaturo, navedeno v poglavjih 4.2 in 5.1, predvsem pa so nam pri izboru
10 Na podlagi 106. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO- 1) ministrstvo, pristojno za okolje, priprav-
lja t. i. nacionalna poročila o okolju (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8di-
la/poro%c4 %8dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/). Poleg tega pa ARSO o stanju
okolja v Sloveniji poroča tudi EU (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%c4%8dila/
poro %c4%8dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Evropi/).
