Page 96 - Fink Babič, Sonja, Borut Kodrič, Roberto Biloslavo. 2018. Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
Indeks okoljske uspešnosti in okoljsko poročanje podjetij predelovalne dejavnosti
s svojimi nasveti pomagali strokovnjaki z Agencije RS za okolje s katerimi
smo opravili osebne in telefonske razgovore. Spodaj so navedeni najpri-
mernejši okoljski kazalniki za izvedbo naše raziskave.
Kazalniki za emisije v zrak
Fašing (2010, 2014b) pojasnjuje, da je skupni prah odličen kazalnik za
merjenje emisij v zraku med podjetji različnih oddelkov, in sicer iz dveh
bistvenih razlogov. Prvi je ta, da je skupni prah splošen kazalnik in se po-
javlja skoraj pri vseh oddelkih, seveda pri nekaterih v višjih vrednostih kot
pri drugih (npr. pri kovinski so vrednosti višje kot pri živilski industriji).
Izvajalci monitoringa pri svojem ugotavljanju podatkov o emisijah sku-
pnega prahu v podjetjih uporabljajo preverjeno in standardizirano meto-
96 do, ki omogoča pridobitev realnih podatkov. Drugi razlog je, da je skupni
prah kazalnik, ki je zelo pomemben za kakovost zraka, saj je ta največji te-
žava onesnaženosti zraka v Sloveniji. Zaznana so namreč preseganja nad
dovoljeno vrednostjo onesnaženosti zraka, k skupnem prahu pa najbolj
prispevajo kurišča, promet in industrija. K preseganju sicer bolj kot indu-
strija prispevajo kurišča in promet (ARSO 2013; Fašing 2014b).
V raziskavah avtorji Berkhout idr. (b. l.), Earnhart in Lizal (2007),
Wagner idr. (2002) kot kazalnike za emisije v zrak uporabljajo žveplov
dioksid (SO2), dušikove okside (NOx) in ogljikov dioksid (CO2). Toda
v poglavju 5.1 ugotavljamo, da sta kazalnika NOx in CO2 toplogredna
plina, značilna za energetiko, promet, goriva v industrijski in gospodinj-
ski rabi, manj pa za same industrijske procese (ARSO 2012; MOP 2010).
Prav tako so žveplovi oksidi SOx nabolj značilni za energetiko, izgoreva-
nje goriv (predvsem nafte in premoga) (ARSO 2014) in so tako glavni viri
emisij SO2 elektrarne in rafinerije nafte, precej manj pa industrijski proce-
si. Navedeni okoljski kazalniki za našo raziskavo zato niso primerni. Po-
leg navedenih kazalnikov Earnhart in Lizal (2007) pri svoji raziskavi upo-
rabljata tudi prah.
Kazalniki za emisije v vode
Tomaževič (2010) in Žitko Štemberger (2014b) svetujeta, da je kemijska
poraba kisika, KPK, primeren kazalnik za prikaz onesnaževanja, saj je
prisoten pri večini podjetij, tako tistih z organskim onesnaževanjem (kjer
je sicer v višjih vrednostih), prav tako tudi pri podjetjih z anorganskim
onesnaževanjem (le da je tu v nižjih vrednostih). V primeru, da želimo
poiskati skupen kazalnik, ki bo prisoten pri večini podjetij, in nato spre-
mljati njegovo dinamiko v določenem časovnem obdobju z namenom, da
s svojimi nasveti pomagali strokovnjaki z Agencije RS za okolje s katerimi
smo opravili osebne in telefonske razgovore. Spodaj so navedeni najpri-
mernejši okoljski kazalniki za izvedbo naše raziskave.
Kazalniki za emisije v zrak
Fašing (2010, 2014b) pojasnjuje, da je skupni prah odličen kazalnik za
merjenje emisij v zraku med podjetji različnih oddelkov, in sicer iz dveh
bistvenih razlogov. Prvi je ta, da je skupni prah splošen kazalnik in se po-
javlja skoraj pri vseh oddelkih, seveda pri nekaterih v višjih vrednostih kot
pri drugih (npr. pri kovinski so vrednosti višje kot pri živilski industriji).
Izvajalci monitoringa pri svojem ugotavljanju podatkov o emisijah sku-
pnega prahu v podjetjih uporabljajo preverjeno in standardizirano meto-
96 do, ki omogoča pridobitev realnih podatkov. Drugi razlog je, da je skupni
prah kazalnik, ki je zelo pomemben za kakovost zraka, saj je ta največji te-
žava onesnaženosti zraka v Sloveniji. Zaznana so namreč preseganja nad
dovoljeno vrednostjo onesnaženosti zraka, k skupnem prahu pa najbolj
prispevajo kurišča, promet in industrija. K preseganju sicer bolj kot indu-
strija prispevajo kurišča in promet (ARSO 2013; Fašing 2014b).
V raziskavah avtorji Berkhout idr. (b. l.), Earnhart in Lizal (2007),
Wagner idr. (2002) kot kazalnike za emisije v zrak uporabljajo žveplov
dioksid (SO2), dušikove okside (NOx) in ogljikov dioksid (CO2). Toda
v poglavju 5.1 ugotavljamo, da sta kazalnika NOx in CO2 toplogredna
plina, značilna za energetiko, promet, goriva v industrijski in gospodinj-
ski rabi, manj pa za same industrijske procese (ARSO 2012; MOP 2010).
Prav tako so žveplovi oksidi SOx nabolj značilni za energetiko, izgoreva-
nje goriv (predvsem nafte in premoga) (ARSO 2014) in so tako glavni viri
emisij SO2 elektrarne in rafinerije nafte, precej manj pa industrijski proce-
si. Navedeni okoljski kazalniki za našo raziskavo zato niso primerni. Po-
leg navedenih kazalnikov Earnhart in Lizal (2007) pri svoji raziskavi upo-
rabljata tudi prah.
Kazalniki za emisije v vode
Tomaževič (2010) in Žitko Štemberger (2014b) svetujeta, da je kemijska
poraba kisika, KPK, primeren kazalnik za prikaz onesnaževanja, saj je
prisoten pri večini podjetij, tako tistih z organskim onesnaževanjem (kjer
je sicer v višjih vrednostih), prav tako tudi pri podjetjih z anorganskim
onesnaževanjem (le da je tu v nižjih vrednostih). V primeru, da želimo
poiskati skupen kazalnik, ki bo prisoten pri večini podjetij, in nato spre-
mljati njegovo dinamiko v določenem časovnem obdobju z namenom, da
